23. Liffe: Najstniške tegobe: romantika po norveško in 'hardcore' po srbsko

Dej mi, no (režija: Jannicke Systad Jacobsen; Norveška, 2011)

Svetlolasa Alma ima petnajst let in je na pragu spolne zrelosti. Ves čas ji po glavi šviga zgolj seks, seks in seks. Sanja o svojem princu na belem konju, ki ga uteleša prijatelj Arthur. Dokler se njene sanje nekoč (skoraj) izpolnijo, ko jo Arthur povabi na žur. Tam pa se nesojeni par zaplete v nerodno situacijo, ki kmalu postane tema posmeha na celi šoli. Almo zato cela šola, z Arthurjem vred, izobči, zato celotno situacijo, v kateri se je znašla, vzame v svoje roke, seveda po svojih najboljših močeh.

Režiserka Jannicke Systad Jacobsen je s filmom skušala prikazati, da je ženska spolnost in obravnavanje telesa, tudi pri najstnicah, precej kompleksna in vse prej kot enoznačna. Čeprav popularna kultura, trendi in površno medijsko jemanje in izkrivljanje ženskega telesa govorijo oz. učijo drugače, ženske in dekleta, tudi v tem filmu, sporočajo, da so njihova telesa nekaj povsem običajnega in da so tudi najstnice prav tako "potrebne" kot njihovi (moški) sovrstniki, če ne še bolj. Hormoni namreč razganjajo tako ene kot druge, film pa na precej nedolžen in posrečen način prikaže tegobe mladih deklet v majhnem norveškem kraju, kjer po malem vsi sanjajo o tem, da bi ga zapustili. Simpatičen film o odraščanju in spolnem prebujenju.

Klip (režija: Maja Miloš; Srbija, 2012)

Če so se Norvežani tematike spolnega prebujenja lotili v rokavicah in na precej nedolžen način, pa srbska režiserka Maja Miloš s filmom Klip ubere drugačno pot. Srbska mladina namreč v njenem filmu vse zajema z veliko žlico. Od seksa, alkohola, drog pa vse do voajerske uporabe najnovejših digitalnih tehnologij.

16-letna Jasna, srednješolka, ima hudo bolnega očeta, ki jemlje zdravila in je zaradi njih in vdanosti v usodo precej "izklopljen" iz tegob vsakdana. Jasna pa, raje kot se uči, postopa s svojimi prijateljicami, popiva, žurira na najstniških zabavah in se dobiva s sošolcem Đoletom, ki mu sicer noče pokazati, da ji je všeč, čeprav se zapletata oz. komunicirata skoraj izključno skozi seksualne igrice, ki jih za povrhu še posnameta z mobilnim telefonom. Čeprav se zdi, da je Jasna jezna na cel svet in vsakogar, tudi na člane lastne družine, razen seveda na Đoleta, se zdi, da jo ekscesno obnašanje počasi požira vase. Težave z očetom in slaba komunikacija v družini sicer navidezno nimata vpliva nanjo, a vseeno to ni čisto tako.

Film, ki je pravzaprav že preveč naturalističen, saj brez sramu prikaže necenzuriran seks med najstniki, je v bistvu zgodba, ki svari. Ali bo posvarila tudi najstnike, ki jim je namenjena, pa je druga stvar, saj mladini do 16. leta prav zaradi eksplicitnih prizorov ogled filma odsvetujejo. Kakšna oz. kolikšna pa je ob vsem videnem edukativna vrednost samega filma, pa je seveda že drugo vprašanje ...