22. Liffe: Zavetje

Filmi o tranziciji so sila popularni, če se spomnimo filma "Zbogom Lenin", ali pa recimo najnovejšega iz slovenske produkcije, ki prihaja na kinematografski spored, "Stanje šoka". Podobne teme se je v filmi "Zavetje" ("Podslon") lotil tudi Dragomir Šolev, ki je dogajanje postavil v domačo Bolgarijo. Ko vidimo "ofucana" blokovska naselja v socrealističnem stilu, podobna je tudi notranjost stanovanj, pa interier policijske postaje in tamkajšnje uradnike si mislimo, da se je kaj takega dogajalo pred dvajsetimi leti ali morda še prej. Še posebej, ko vidimo, da je "in" punk in so pri moških sila popularne trenerke, pa naj bodo to modeli s tremi ali dvema črtama na robovih. A je režiser dogajanje, kar izvemo med filmom, postavil v leto 2009, kar daje vsemu skupaj še večjo absurdnost. Tukaj je Bolgarija resnično še vedno "Vzhodna Evropa".

Zgodba je preprosta, starša Stojčeva sta zaskrbljena zaradi odsotnosti 16-letnega sina Radostina, ki je odšel na žur in se ni vrnil dva dni. Izginotje prijavita na policiji, nato pa ob prihodu domov v stanovanju srečata sina s prijateljico, nato pa na obisk pride še njen prijatelj. Tako dekle in fant sta punkerja, malce starejša, mladi 12-letni Rado Stojčev pa bi se jima rad pridružil in že kaže znake uporništva.

Režiser Šolev zgodbo večinoma skrči na dogajanje v stanovanju, začini s humorjem, a je vsaj tokratni prikaz bolgarskega vsakdana (?) morda le malo pretiran. Se pa zanimivo loti večnih težav na relaciji starši-otroci, pomanjkanja komunikacija in iskanja idolov in pravih avtoritet, pa čeprav le-te prihajajo iz ulice. O tem je režiser črpal tudi iz lastnih izkušenj in film ima nekaj avtobiografskih elementov: "Del zgodbe ima avtobiografsko jedro in del je fikcija, zasnovana na podobnih življenjskih izkušnjah. Ko sem bil mlajši, sem občudoval pankerja iz soseščine. Pripravljen sem bil storiti kar koli, samo da bi bil v njegovi bližini, da bi slišal, kaj govori, in oponašal njegovo vedenje. Zato vem, kako daleč gre lahko mlad fant pri posnemanju idolov."