22. Liffe: Zaklonišče

Tričlanska družina (oče, mati in gluha šestletna hčerka) živijo idilično življenje na ameriškem podeželju. Izjemno dobro se razumejo, on ima dobro službo, ona gospodinji, a tukaj je ameriške pravljice že skorajda konec. Izvrstni Michael Shannon (Curtis LaForche) začne doživljati nočne more, izjemno žive, ki imajo skupni imenovalec – napovedujejo naravno katastrofo. Njegove težave se stopnjujejo in poraja se vprašanje, ali gre za paranojo, se mu meša (njegova mati je shizofrenična), ali pa vidi stvari, ki se bodo zgodile, in edini čuti pravo nevarnost? Vprašanje na mestu, še posebej, ker si kot glavno nalogo zada zgraditi zaklonišče proti tornadu, in to na dvorišču, za kar vzame tudi nemajhno hipoteko. Zaradi tega izgubi službo, notranja potreba pa ga sili, da se ne ustavi, čeprav na kocki skorajda že vse, kar je pomembnega v življenju, poleg tega pa začne tudi dvomiti vase in v svoje poslanstvo.

Za vsako ceno želi zaščititi najbližje, a družinska idila začne pokati po vseh šivih in njegova obsesija mu ne pusti miru. Odgovora ne izvemo do konca, v njega začne dvomiti žena Jessica Chastain (Samanthe LaForche) ter tudi sodelavci in znanci. Režiser izvrstno postopno stopnjuje napetost in tesnobo ter vseskozi pušča gledalca v dvomu. Kaj se zares dogaja in kaj bo prinesel klimaks? Je Curtis na robu zloma ali pa edini, ki vidi v prihodnost?

Filmi katastrofe so zelo popularni, predvsem kar se tiče razvejane hollywoodske produkcije, kjer so poudarki na akciji, eksplozijah in kaskaderskih vložkih. Zaklonišče seveda ni tak film in težko bi ga tudi spravili v predal filmov o katastrofah. Vendar pa izjemno gradi napetost in psihološki, skorajda klavstrofobični učinek zadušljivosti je bolj zgovoren kot cel kup eksplozij. Gre za izjemno aktualen film, saj so naravne katastrofe del vsakdanjika in televizijskih poročil, ter je tudi kritika sodobne družbe, obenem pa se sprašuje, kje so meje zdravega razuma in ali je vredno prisluhniti intuiciji...