21. LIFFE: Še eno leto

Sloviti britanski režiser Mike Leigh ima izjemen posluh za t.i. "male" ljudi in njihove tegobe vsakodnevnega življenja. Lahko bi dejali, da je to kar britanski delavski razred "uncut", razgaljen do obisti, z vsemi vrlinami in slabostmi, vzponi in padci.

Tokrat v grenko-komični drami v ospredje postavi par v zrelih letih, Ruth Sheen (Gerri) in Jima Broadbenta (Tom), ki predstavljata "otok" sreče in iskrene ljubezni med sicer večinoma nesrečnimi in nezadovoljnimi znanci, sorodniki in prijatelji, ki ju pogosto obiskujejo. Morda je ravno njuno skorajda idilično in harmonično življenje in njuno domovanje tisti magnet, ki privablja vse ostale upajoče in hrepeneče. Vse tiste, ki si želijo takšnega življenja, a jim to nikakor ne uspeva. Izjema je le njun sin David Bradley (Ronnie), s katerim se dobro razumeta in ki si je našel dekle in tudi njuno razmerje veliko obeta. Večina ostalih je disfunkcionalnih, če omenimo le Tomovega mladostnega prijatelja Kena, ali pa Mary, Gerrijino sodelavko. Petra Wigta (Ken) ugonablja pijača, Lesley Manville (Mary), malce nevrotična in gostobesedna samska ženska srednjih let, tudi najbolj pogosta hišna obiskovalka, pa hrepeni po resnem razmerju in uteho prav tako išče v alkoholu.

Leigh zgodbo predstavi v segmentih, štirih letnih časih, potlačena nezadovoljstva, zagrenjenost, iskanje sreče in medsebojni odnosi pa so nekatere teme, ki jih raziskuje. Režiser je znova izbral izvrsten igralski kader, kjer sicer Imelda Staunton dobi le epizodno vlogo, zato pa sta zares izvrstna Jim Broadbent in tudi nesrečna Lesley Manville. "Ko se postaramo, življenje postane bolj razumljivo in, obenem, bolj zapleteno. Film opazuje, kako se pomirimo z življenjem in kako se medsebojno seznanjamo. Upam, da bo vzbudil, kot se je to zgodilo meni, misli, čustva in občutja z zvezi z uživanjem v procesu staranja ob spoprijemanju z življenjskimi zahtevami. Odgovor je malce nejasen, a to je ozemlje, ki ga film raziskuje," je o filmu povedal režiser.