21. LIFFE: R

Moreča in surova zaporniška drama režiserja Tobiasa Lindholma je izjemno naturalističen prikaz razmer za rešetkami, zgodba pa bi se lahko dogajala praktično v kateremkoli zaporu. V tem primeru gre za danski film in lokalno okolje, zapor Horstens, posameznik je le številka, za zaporniškimi zidovi pa je potrebno iskati kompromise, da živ in zdrav dočakaš naslednji dan. Ena napačna poteza in vse gre, v že tako norem svetu, lahko samo še bolj navzdol.

Tudi mladeniča Runeja (Johan Philip Asbaek) pripeljejo v zapor in tam ga čaka vse, s čimer se mora soočiti novinec v okolju med štirimi zaporniškimi stenami. Maltretiranje, iskanje prave "strani", delanje uslug, vse to mora novinec sprejeti in vprašanje je, kako hitro se bo (na)učil v tem okolju brez pravic, pa s celo kopico pravil in obveznosti. R v naslovu filma lahko pomeni Rune, lahko pa tudi Rashid (Dulfi Al-Jabouri), ime za mladega Arabca, s katerim se Rune sprijatelji in odločita se "poslovno" sodelovati. A kot se izkaže, v zaporu ni prijateljev... Rune se poizkuša povzpeti na zaporniški hierarhični lestvici, a je dovolj, da stori eno napako, ki ga bo stala več, kot je bil pripravljen tvegati.

Zgodba spominja na lanski izjemni film, prav tako prikazanem na LIFFu, francoski "Prerok", režiserja Jacquesa Audiarda, ki je leta 2009 v Cannesu prejel veliko nagrado žirije. Filma imata več skupnih točk, predvsem gre za posameznika, ki si skuša utreti pot do znosnejšega življenja v zaporu in iskanje poti, da bi ostal čim bolj normalen. Brez dvoma gre v zgodbi za vprašanje rehabilitacije in vloge (pre)vzgojnih ustanov, kot je v tem primeru zapor, ki zagotovo ne opravi svoje naloge. V "Preroku" gra za mladeniču arabskega rodu v francoskem zaporu, ki ga pod okrilje vzame korziški klan, tukaj pa je mladenič Danec, ki mu uspe priti v domači klan belopoltih rasistov, ki so v konfliktu z arabskimi zaporniki.

Dodatno kvaliteto filmu daje dejstvo, da je narejen po resničnih dogodkih, od igralcev je le Asbaek šolan, vsi ostali imajo manjše ali večje izkušnje s pravim zaporniškim življenjem. Takole pravi režiser Lindholm: "Vsaj 75 izmed igralcev, ki smo jih angažirali, je imelo neposredno izkušnjo zapora ali pa so delali kot pazniki. To je močno vplivalo na verodostojnost. Gre za igrani film, a vse, kar vidite, se je v resnici zgodilo, tudi kruto vmešavanje na vseh straneh."