Glavno nagrado na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu je prejel legendarni britanski režiser Ken Loach, in sicer za film o začetkih zloglasne organizacije IRA, The Wind That Shakes The Barley.
Njegova vojna drama o borbi Ircev proti Britancem za samostojnost leta 1920 je tipičen ‘loachevski’ film s sijajnimi igralskimi kreacijami, režijo, levičarskimi prepričanji, sociopolitično senzibiliteto in z avtorjevim trdnim prepričanjem, da je svoboda izbire vsakega posameznika ali skupine. Loach je v karieri že posnel boljše filme, zato njegovo zlato palmo lahko imenujemo kot nekakšen ‘oskarjevski’ kompromis.
"Če bomo povedali resnico o preteklosti, potem bomo morda pošteni tudi glede sedanjosti," je Loach dejal ob prevzemu nagrade. Režiser se je pred tem že sedemkrat potegoval za prestižno palmo, a je to prvič, da jo je tudi dobil. Obenem je bila to tudi prva palma za Veliko Britanijo po desetih letih. Leta 1996 jo je za film Skrivnosti in laži namreč prejel Mike Leigh.
Predsednik letošnje žirije, hongkonški režiser Wong Kar Wai, je povedal, da je bila odločitev žirantov (med katerimi so bili tudi zvezdniki Tim Roth, Samuel L. Jackson, Helena Bonham Carter in Monica Bellucci), soglasna.
Od ostalih 19 filmov sta bila med favoriti še Volver, Španca Almodovarja in Babel, Mehičana Inarrituja.
V čigave roke ostale nagrade?
Posebno priznanje žirije je prejela britanska režiserka Andrea Arnold, ki je bila nagrajena za svoj prvenec Red Road. Film, ki zleze pod kožo, govori o skrivnostnem srečanju ženske in moškega, katerega skrivnost odkrijemo šele na koncu. Enostaven in minimalističen film s komornim vzdušjem, potlačenimi čustvi in bledimi dialogi. A kljub temu močan film, saj določeni priori ostanejo v glavi še dolgo po gledanju.
Veliko nagrado Cannesa pa je prejel film Flanders Francoza Bruna Dumonta. Film govori o skupini mladostnikov na severu Francije, ki se odhajajo borit za „neko tujo državo”. Režiser s sliko in zvokom pove več kot z besedami, saj podeželsko idilo Flandrije odslikava z veliko ljubezni, kljub grozotam vojne.
Alejandro Gonzalez Inarritu je za film Babel, ki so ga posneli v štirih različnih jezikih, prejel nagrado za najboljšega režiserja.
Za igralske dosežke so nagradili celotno žensko igralsko ekipo Almodovarjevega filma Volver, med katerimi najbolj blesti Penelope Cruz, ki se je s tem filmom spet vrnila k svojim španskim koreninam. Pedro Almodovar pa se je moral zadovoljiti z nagrado za najboljši scenarij.
V moški igralski kategoriji so prav tako podelili skupinsko nagrado, in sicer francosko-arabski ekipi filma Days of Glory, ki jo vodi komični igralec Jamel Debbouze, ki je postal znan po eni od vlog v Jeunetovi Amelie, iz leta 2001.
Zlata kamera za najboljši prvenec je odšla v roke Romunu Corneliu Porumboiuju za film A Fost Sau N-A Fost?, za najboljši kratki film pa so nagradili Sniffer, Norvežana Bobbieja Peersa.
Francoska igralka Anouk Aimee pa je v hotelu Carlton v Cannesu prejela priznanje za svoj življenjski prispevek k filmu. Igralka je v Cannesu v minulih desetletjih pogosto predstavljala filme, v katerih je nastopila. Znana je po filmskih mojstrovinah kot sta Sladko življenje ter Moški in ženska.
Kaj pa Benetke?
Do jubilejnega 60. cannskega festivala tako ostaja leto dni, oči medijev pa so že uprte v 63. filmski festival v Benetkah, ki bo letos potekal med 30. avgustom in 9. septembrom. V navadi je namreč, da se že med cannskim festivalom nekoliko sramežljivo napovedujejo filmi, ki bodo prikazani na Lidu, med njimi pa je vedno nekaj takih naslovov, ki se jim iz različnih razlogov ni uspelo uvrstiti na program v Cannesu. Popularna Mostra naj bi tako prikazala film World Trade Center Oliverja Stonea, o padcu newyorških dvojčkov, ter film Home of the Brave Irwina Winklerja, o vrnitvi trojice ameriških vojakov z iraške fronte. Oba filma sta pritegnila pozornost cannske publike, saj so zanju vrteli polurne predfilme.
Za Benetke je najavljen tudi novi triler Davida Lyncha Inland Empire, ameriška predelava klasične britanske grozljivke The Wicker Man, ZF drama Darrena Aronofskyja The Fountain, noir triler Briana De Palme The Black Dahlia, dramski triler Roberta De Nira The Good Shepard in drama Ridleyja Scotta A Good Year. Na spisku želja selektorja Marca Müllerja pa so tudi novi filmi Paula Verhoevena (Blackbook), Emira Kusturice (Maradona), Anthonyja Minghelle (Breaking and Entering), Stevena Zailliana (All the Kings Men) in Stephena Frearsa (The Queen).
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.