Začel se je Cannes

Kar na prvi pogled izgleda kot parada najbolj znanih režiserjev, svetovnih zvezd ob jubilejnem 60. filmskem festivalu v Cannesu, je pravzaprav povsem običajno za ta najbolj pomemben in vpliven filmski festival na svetu. Cannes brez izjeme vsako leto ponudi filme največjih svetovnih avtorjev, po canski rdeči preprogi pa se sprehodijo najbolj slavni obrazi v šovbiznisu. Obenem pa je res tudi to, da med festivalom na Azurni obali in Hollywoodom oz. ameriškim filmom ne vlada ravno velika ljubezen. Kljub temu pa so svetovni mediji, kot ponavadi, lačni afer, kar se najbolj potrjuje, če pogledamo, kaj letošnji festival v Cannesu, ki traja do 27. maja, pravzaprav ponuja.

Festival so odprli s premiero novega filma Wong Kar Waija, ki očitno nadaljuje svojo ljubezensko razmerje s Cannesom. Hongkonški režiser, ki je že ponosni lastnik zlate palme za režijo filma Happy Together, je lani predsedoval canski žiriji, letos pa se vrača s filmom My Blueberry Nights, ki ga bodo prikazovali tudi v tekmovalnem delu programa. To je prvi njegov film v angleščini, ki so ga posneli v ZDA, azijske obraze in orientalsko eksotiko pa so sedaj zamenjali hollywoodski obrazi kot so Jude Law, Tim Roth, Natalie Portman in Rachel Weisz. Neonske svetilke in igre močnih barv sicer morda izgledajo bolje na obrazih azijskih igralcev, a njegovi značilni upočasnjeni posnetki (slow motion) v zadimljenih hongkonških nočeh dajejo močan avtorski pečat temu mojstru vizualne poetike, snovanja prizorov in scenografije. Gre za njegov tipičen film z impresivnim stilom in vzdušjem, ki so bili pri Wong Kar Waiju vedno bolj pomembni od načina pripovedovanja in dialogov. Film je na nek način tudi road movie, čeprav to ni zgodba o potovanju, temveč o oddaljenosti. Režiser namreč spet govori o izolaciji in neznancih, ki trpijo za izgubljeno ljubeznijo in se utapljajo v večnih upanjih. Gre za film, ki bo zagotovo navdušil njegove oboževalce, tisti, ki pa jim njegova dela niso preveč všeč, bodo ostali ravnodušni. To pa je tudi tipični efekt, ki ga ponavadi s svojimi deli ustvari ta režiser v temnih sončnih očalih. Zbral je odlično igralsko ekipo (Law, Weisz, Portman), v prvi filmski vlogi pa se pojavi tudi pop zvezdnica Norah Jones. In čeprav je debitantka, je takoj dobila glavno vlogo, ki jo je tudi prepričljivo odigrala.

V tekmovalnem delu programa je v največ ameriških filmov. Brata Ethan in Joel Coen predstavljata film No Country For Old Men, triler po romanu Pulitzerjevega nagrajenca Cormaca McCarhtyja; David Fincher bo predstavil Zodiac, kriminalno dramo o serijskem morilcu, ki temelji na resničnih dogodkih iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja; potem je tu Quentin Tarantino z Death Proof, svojo polovico filma Grindhouse (pod drugo, Planet Terror, se je podpisal Robert Rodriguez), ki ga bodo v Cannesu prikazali kot samostojen film, a bo podaljšan za petnajst minut; nekoliko pozabljeni James Gray pa se na sceno vrača s kriminalno dramo We Own The Night, o spopadu newyorške policije in ruske mafije v letu 1980; svoj novi film Paranoid ima v konkurenci tudi Gus Van Sant. Gre za dramo o najstniku, ki skriva, da je storil umor.

Konkurenca 60. canskega festivala obljublja zanimivo mešanico novih obrazov in dokazanih avtorjev, ki so bili v preteklih letih tudi gosti festivala.

Francozi imajo v glavnem programu tri filme: Une Vieille Maitresse Catherine Breillat, Les Chansons d'amour Christopha Honora in Le Scaphandre et le Papillon, ki ga je podpisal Američan Julian Schnabel, a je v francoskem jeziku.

Vzhodnoevropski avtorji so s številnimi evropskimi koprodukcijami krepko v boju za zlato palmo. V konkurenci so Rusi Aleksandr Sokurov (Aleksandra) in Andrej Zvjagintsev (The Banishment), Romun Cristian Mungiu (4 Months, 3 Weeks and 2 Days), Madžar Bela Tarr (The Man From London) ter Emir Kusturica s filmom Promise Me This, v francosko-srbski koprodukciji.

Vedno zanimiva in drugačna azijska kinematografija je v konkurenci predstavljena s tremi filmi: japonski Mogari No Mor Naomija Kawasea, korejski Secret Sunshine Lee Chang-donga in Breath Kim Ki-duka.

O nagradah bo odločala žirija, ki ji predseduje britanski režiser Stephen Frears, v njej pa so še Maria de Medeiros, Maggie Cheung, Toni Collette, Sarah Polley, Marco Bellochio, Michel Piccoli in Abderrahmane Sissako. Med člani pa, zanimivo, najdemo tudi turškega književnika Orhana Pamuka.

Tudi v ostalih festivalskih programih bo na ogled veliko zelo atraktivnih in zanimivih filmov. Od ameriških naslovov bo na ogled film Oceanovih 13 Stevena Soderbergha, ki bo v Cannesu doživel svetovno premiero, zato na znameniti Croisetti pričakujejo tudi glavne zvezde in ekipo filma. Prikazali bodo tudi nov provokativen dokumentarec Michaela Moora Sicko, v katerem se je posvetil ameriškemu zdravstvenemu sistemu, novi izdelek neodvisneža Abela Ferrare Go Go Tales in mladega Harmonyja Korina Mister Lonely, ekološki dokumentarec 11th Hour, v produkciji Leonarda DiCaprija ter ameriško-britanska koprodukcija A Mighty Heart, angažirana drama Michaela Winterbottoma, z Angelino Jolie v glavni vlogi.

Z nestrpnostjo se pričakuje tudi biografska drama Control Antona Corbijna, o življenju in prezgodnji smrti legendarnega vodje skupine Joy Division Iana Curtisa, od filmov, ki se ukvarjajo z glasbenimi ikonami, pa bodo zavrteli tudi U2 3D, koncertni dokumentarec o slavni irski skupini, ki so ga posneli v revolucionarni 3-D tehnologiji.

V zadnjem trenutku so v program Cannesa uvrstili tudi hongkonško-kitajski policijski triler Triangle. Razlog za tako pozno uvrstitev tega omnibusa, pod katerega so se podpisali Tsui Hark, Ringo Lam in Johnnie To, je odločitev festivalskega vrha, da se film prikaže samo, če prej dobi dovoljenje kitajske cenzure.

Glamurja in slavnih tako ne bo manjkalo. V Cannesu se bodo namreč zadržali Norah Jones, Jude Law, Robert Downey. jr, Kurt Russell, Joaquin Phoenix, Mark Wahlberg, Eva Mendes, Sharon Stone, Angelina Jolie, Brad Pitt, George Clooney, Matt Damon, Leonardo DiCaprio, Daniel Craig, Bono Vox, Jerry Seinfeld, Chris Rock, Pamela Anderson...