Turki nagradili Jajce

Carigrad je mesto festivalov, od filmskih, glasbenih, plesnih, gledaliških, do festivalov konceptualne in likovne umetnosti. Skoraj ni tedna, ko ta fascinantna prestolnica ne bi obiskovalcem in domačinom ponujala hrane za dušo in um. Eden od najbolj popularnih je nedvomno International Istanbul Film Festival, ki je letos med 4. in 20. aprilom potekal že v 27. izdaji. V sedemnajstih dneh je bilo prikazanih na stotine filmov, obiskalo pa ga je veliko število mednarodnih in domačih gostov iz sveta filma ter skoraj dvesto tisoč gledalcev, ki so polnili festivalske projekcije. Festival je odprla projekcija svetovnega festivalskega hita Caramel, ki je duhovita in zabavna libanonska drama o skupini žensk in njihovih življenjih ter statusu v sodobnem Bejrutu v režiji Nadine Labaki. Istega večera je šla nagrada za življenjsko delo v roke italijanski igralski divi Claudii Cardinale, zavrteli pa so tudi Viscontijevo klasiko Leopard v katerem slavna igralka nastopa ob Burtu Lancasterju in Alainu Delonu. Festival se je končal pred dnevi, ko so svečano podelili nagrade v kongresni dvorani Lütfi Kirdar, v neposredni bližini samega središča mesta in glavnega trga Taksim.

Omenjeni filmski festival je ima zares bogat program, veliko število filmov ter raznovrsten spremljevalni program. Skupaj s ponovitvami je ponudil preko petsto projekcij v nizu sklopov, v katerih so prikazali ponudbo najboljših filmskih stvaritev s svetovnih filmskih festivalov, dokumentarne in animirane filme, gala premiere, otroški program ter najnovejšo turško produkcijo. Za najboljši turški film je žirija izbrala dramo Poletna knjiga (Tatil Kitabi), režiserja Seyfija Teomana, ki je novi up mlade turške kinematografije. Njegov film je topla, človeška, čustvena in na trenutke bolna drama, ki se dogaja okoli 10-letnega Alija in njegove družine med poletnimi počitnicami v turškem provincialnem mestu Silifke. Film, ki je svetovno premiero doživel na letošnjem Berlinalu, z lahkoto osvoji gledalca, ne glede na njegovo starost. Film je nagradilo tudi Mednarodno združenje filmskih kritikov (FIPRESCI), ki jo je izbralo za najboljšo domačo stvaritev.

Vsekakor je treba omeniti tudi zanimivi turški dokumentarec Izgubljene pesmi Anatolije (Anadolu’nun Kayip Sarkilari) v režiji Neziha Unena. Gre za glasbeno, zgodovinsko, etnološko, kulturološko in sociološko potovanje skozi eksotično Anatolijo, njene naravne lepote, zgodovino in mite. Film odlikujejo fascinantne avtentične tradicionalne pesmi, ki jih izvajajo lokalni prebivalci odročnih pokrajin, običajni družinski ljudje, trgovci in kmetje, ki jim je glasba ne le v krvi temveč je tudi del družinske tradicije. Pesmi so posnete s sodobno studijsko opremo, vokali in instrumentalne izvedbe pa ostajajo nedotaknjene.

Za najboljši film na 27. Istanbul Film Festivalu so proglasili turško dramo Jajce (Yumurta) v režiji Semiha Kaplanoglua. Film, ki mu je pripadla glavna festivalska nagrada zlati tulipan, je zaključni del trilogije Med, Mleko, Jajce, ki portretira življenje dečka, ki odrašča v moškega ter njegov odnos z materjo. Film se ukvarja s prostorsko-časovno dimenzijo življenja, njegov (zavestno) počasen ritem in pripadajoča vizualna poetika pa sta značilni za sodobno turško kinematografijo. Film je osvojil tudi nagrado publike. Posebna nagrada žirije je pripadla nemškemu filmu Val (Die Welle) Dennisa Gansela, ki po predstavitvi na letošnjem Sundanceu vedno bolj privlači pozornost na svetovnih festivalih. Film je umeščen v sodobno Nemčijo, gonilo dogajanja pa je srednješolski eksperiment o funkcioniranju totalitarnih režimov. Poučni eksperiment o individualni disciplini, družbeni pripadnosti in absolutni državni kontroli se hitro spremeni v resnično gibanje, ki zrcali vse elemente totalitarnega režima: rasizem, ksenofobijo, nasilje ... Film na neposreden način govori o tem, kako je lahko posameznik zmanipuliran in kontroliran s katastrofalnimi posledicami, čemur smo bili priča že kar nekajkrat v dosedanji zgodovini. Dejstvo, da gre za nemški film, ki ima nad seboj senco tretjega rajha, pa daje filmu še dodatno provokativno dimenzijo.

Od nagrad velja omeniti še FIPRESCI-jevo nagrado za najboljši mednarodni film, ki so ga podelili belgijski stvaritvi Ben X, v režiji debitanta Nica Balthazarja. Belgijski kandidat za letošnjega tujejezičnega oskarja je že osvojil kup nagrad na svetovnih festivalih, pripoveduje pa pretresljivo zgodbo o avtističnem mladeniču, ki živi življenje med realnostjo in virtualnostjo. Za Bena je cyber world, v katerem je del sveta video iger, nekakšen beg pred resničnim življenjem, ki je v njegovem primeru pravi pekel, saj ga vsakodnevno maltretirajo tako mentalno kot tudi fizično. Njegova agonija in ekstaza, ki ju povzroča duševna bolezen, pa ni le individualna zgodba, temveč tudi paradigma odraščanja in (ne)prilagojenosti najstnikov v sodobni družbi na splošno.