Rambo na Amazonasu

Zagotovo ne veste, da v mestu Manaus živi tudi Rambo, a njegovo ime ni Sylvester Stallone, temveč Aldenir Coti. Ta pa kot (anti)junak živi v tropskih gozdovih Amazonke, ne pa na Beverly Hillsu. Lokalni Rambo je bil namreč glavna zvezda svečane podelitve nagrad na letošnjem 4. filmskem festivalu Amazonas, ki se je v Manausu odvil med 9. in 15. novembrom.

Na odru mestne opere Teatro Amazonas, kjer je bila zaključna slovestnost, se je Aldenir pojavil v značilni Rambovi opravi, v kratki črni preznojeni majici, maskirnih vojaških hlačah, v črnih škornjih in z rdečim trakom v laseh. Ni pa pozabil niti na velik nož za lov in bazuko, ki si jo je poveznil čez ramo. Razlog, da je bil na odru, je bil film A incrivel historia de coti: Rambo do Sao Jorge (Neverjetna Cotijeva zgodba: Rambo iz Sao Jorgea), ki je bil nagrajen v dveh kategorijah za kratki digitalni film - z nagrado publike in veliko nagrado žirije. Film seveda govori o Aldeniru, ki je v resničnosti lokalni kovač in prava zvezda manuaske občine Sao Jorge. Njegova življenjska želja je bila postati igralec v akcijskih filmih, kdo je njegov idol, pa ni treba ponavljati. Publika je lokalnega Ramba pozdravila z navdušenim ploskanjem in vriskanjem, sam pa je v navalu čustev jecljaje izustil nekaj besed. Očitno jokajo tudi največji junaki, saj je tudi Rambo (končno) potočil nekaj solz ...

Žirija, ki ji je predsedoval slavni režiser John Boorman, je veliko nagrado podelila francosko-belgijskem filmu Si le vent se leve (Zvoki peska) v režiji Marion Hansel in produkciji Čedomirja Kolarja, ki je nagrado sprejel tudi osebno. Sredi amazonskega sveta je bilo namreč precej čudno gledati film o siromašni afriški družini pastirjev, ki v puščavi išče vodo in dobesedno izpareva na razbeljenem pesku. Naporen, a zelo dober film, nas na sočuten in krut način seznani z mikrokozmosom, ki nam je tako blizu, a vendar tako daleč. V njem so elementarne potrebe kot so voda, hrana, dom, človeško življenje pa je le vsakodnevna potrošna roba v borbi za golo preživetje. Nagrado žirije so zasluženo podelili filmu Voleurs de chevaux (Kradljivci konjev) Belgijca Miche Walda in filmu Zbiranje Kitajca Fenga Xionganga, čeprav je slednji pustil boljši vtis. Na festivalu so podelili še nekaj nagrad, med katerimi velja izpostaviti tisto za najboljši dokumentarec, ki je pripadla zanimivemu francoskemu filmu Jaglavak - Princ insektov, ki govori o neobičajni simbiozi človeka in velikega insekta v severnem Kamerunu, ki se borijo prot skupnemu sovražniku - termitom.

Organizatorji filmskega festivala Amazonas, ki je posvečen ohranitvi amazonskega pragozda in dvigu zavesti o globalnih ekoloških in klimatskih problemih, so se izkazali kot izjemni gostitelji. Gostje so se imeli priložnost spoznati z delom zelo bogatega okoliša Amazonke v obliki nepozabnih izletov, npr. v osrčje Amazonke, ob sotočje rek Rio Negro in Rio Solimoes ter enodnevno bivanje v hotelu Ariau v pragozdu. Stik voda je zares impresiven, črna in rumena reka paralelno tečeta ena ob drugi, kar je svojevrstni naravni fenomen, obe pa tvorita veličastno Amazonko. Drugi izlet pa je bil še bolj atraktiven. Hotel Ariau je debesedno med krošnjami dreves v pragozdu. Kompleks sestavlja osem večnadstopnih lesenih stolpov, ki jih povezuje šest kilometrov visečih poti, ki so od tal dvignjenje tudi do petnajst metrov, neposredno v stiku z naravo.

Gostje festivala so imeli priložnost spoznati okoliš iz prve roke, saj je sprehod skozi pragozd zares nepozaben, še posebej pa kopanje v topli Amazonki in srečanje iz oči v oči z roza delfini. Ti prekrasni in edinstveni sladkovodni sesalci so zelo družabna bitja, ki se radi družijo z ljudmi in se pustijo hraniti iz roke kot kaki hišni ljubljenčki. Tudi če niste filmofil, ekolog ali globalist, imate nešteto turističnih in avanturističnih razlogov da obiščete Amazonko in Manaus. Mogoče pa boste imeli srečo in naletite tudi na Ramba ...