Prihaja 17. LIFFe!

Dobrih štirinajst dni nas loči od začetka 17. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala LIFFe, ki bo platna v Linhartovi in Kosovelovi dvorani ter v kinih Komuna, Kinoklub Vič in Kinodvor osvetlil s 100 celovečerci in 11 kratkimi filmi. Ob filmskem festivalu bo že tradicionalno potekal spremljevalni program, Ljubljano pa bodo spet obiskali številni zanimivi filmski ustvarjalci.

"LIFFe se je trdno zasidral v kulturnem življenju prestolnice, obenem pa postaja medij, ki lahko predstavlja socialno pomembne teme," je na predstavitvi dejala programska direktorica Jelka Stergel.

Otvoritveni film 10. novembra v Linhartovi dvorani CD bo s številnimi nagradami ovenčana francoska Transilvanija Tonyja Gatlifa. Za sam uvod se bodo poklonili "enfant terribleu" slovenskega filma Boštjanu Hladniku s predvajanjem njegovega 13-minutnega črnobelega filma Poljub iz leta 1969. Ta arhivski film bo na LIFFu poleg koprodukcije Nemčije, BiH in Slovenije z naslovom Izginuli edini, povezan z domačo kinematografijo. Razen slednjega, ki ga je koproducirala Dunja Klemenc, po besedah Stergelove ni prišla nobena druga prijava.

Etno pravljica Transilvanija francoskega režiserja romskega rodu je, meni Stergelova, eden lepših prispevkov k svetovnemu filmu, z etnološkimi elementi, lepo glasbeno opremo in dobro igralsko zasedbo. Festival bo zaprl italijanski film Režiser porok režiserja Maria Bellochija, ki mu bo posvečena tudi posebna sekcija Posebni poklon s skupno petimi njegovimi deli.

Uradni tekmovalni program bodo spet Perspektive s 17 filmi. Izmed njih bo dobitnika glavne festivalske nagrade, vodomca, izbrala mednarodna žirija v sestavi novinar, pesnik in prevajalec Marjan Strojan (Slovenija), direktorica festivala Alpe Adria Cinema, Ana Maria Percavassi (Italija) in programski direktor festivala v Pusanu, Jay Jeon (Južna Koreja).

Občinstvo bo izbiralo izmed del v letos kakovostni sekciji Obzorja in najboljšemu podelilo zlati kolut. Obzorja kažejo na to, da je "na zalogi" še veliko filmov, ki ne pridejo na redne sporede kinematografov, je opozorila programska direktorica LIFFa. V Obzorja je uvrstila med drugim letošnjo zlato palmo v Cannesu, film Veter, ki trese ječmen britanskega veterana Kena Loacha, tokrat na občutljivo temo osvobodilnega boja Ircev izpod britanske oblasti.

Na 17. LIFFu ostajajo sekcije Predpremiere, Fokus, Proti vetru, Ekstravaganca, Jug jugovzhodno, Dokumentarci in Izbor kratkih filmov. Izmed desetih del, uvrščenih v Jug jugovzhod, bo mednarodna žirija filmskih kritikov podelila nagrado FIPRESCI. Člani žirije bodo Janine Euvrard (Jeune Cinema, Francija), Damir Radić (Vijenac, Hrvaška) in Janusz Wróblewski (Polityka, Poljska).

Sodelovala bo še slovenska podružnica Amnesty International, in sicer z nagrado za film na temo človekovih pravic in okroglimi mizami na isto tematiko. Zmagovalni film bo izbrala mednarodna žirija. Njeni člani so lanski nagrajenec Aleksandar Manić, Hans van Gerven in Hana W. Slak.

Programski stroški LIFFa so ocenjeni na 63 milijonov tolarjev, skupni stroški pa na 122,5 milijona tolarjev. Stroški so vedno višji, je pojasnil Rotovnik, nenazadnje zaradi rastočih stroškov za samo predvajanje: če so si nekdaj distributerji šteli v čast, da je bil njihov film predvajan na festivalu, danes za licenco za festivalsko predvajanje zahtevajo tudi do 3000 evrov.

LIFFe bodo tudi letos obiskali številni zanimivi gostje, med drugim so svoj prihod že potrdili režiserji Dominique Deruddere, Goran Dukić, Laurence Dunmore, Hans Steinbichler in Goran Paskaljević.

Od posameznih naslovov velja omeniti iranska filma Ljudje pri delu Manija Haghighija in Postopoma Maziarja Mirija, nemško komedijo Zbogom, Berlusconi! Jana Henrika Stahlberga, avstralski film Predlog Johna Hillcoata, Zajtrk na plutonu Neila Jordana, Babilon Alejandra Gonzalesa Inarrituja, novo komično mojstrovino Glavni šef  Larsa Von Trierja, Narod hitre prehrane Richarda Linklatterja, obnovljeno kopijo filma Mala Noche Gusa Van Santa, nostalgično komedijo Radijski šov Roberta Altmana in dokumentarec Sprevrženčev filmski vodnik, v katerem nekatere ključne momente v filmski zgodovini razlaga priznani slovenski filozof Slavoj Žižek.