Politična drama buri duhove

Film, ki bo v nemške kine prišel 25. septembra, je bil deležen tako pohval kot kritik. Težko pričakovana produkcija Bernda Eichingerja, ki je obenem napisal scenarij po istoimenski knjigi bivšega urednika tednika Der Spiegel Stefana Austa, se začne z divjimi študentskimi protesti v Berlinu leta 1967, konča pa jeseni 1977, ko je RAF v navezi s teroristi iz Palestine ugrabila letalo družbe Lufthansa. Vodji te levičarske teroristične skupine, Andreasa Baaderja in Ulrike Meinhof, sta upodobila Moritz Belibtreu in Martina Gedeck, režijo je podpisal Uli Edel (Mi, otroci s postaje Zoo).

Film po mnenju žirije, ki je določila, da bo zastopal Nemčijo v boju za oskarja, prikazuje zgodnja 70. leta brez poveličevanja teroristov. Pohvalil ga je tudi Jörg Schleyer, sin umorjenega predsednika Zveze delodajalcev Hannsa Martina Schleyerja, ki je za časnik Bild dejal, da kaže vso brutalnost RAF, ne da bi oskrunil spomin na njihove žrtve. "Bal sem se, da bo film s svojimi krvavimi prizori užalil dostojanstvo mojega očeta in njegove družine."

Močno pa je film kritizirala hči Ulrike Meinhof, Bettina Röhl, rekoč, da postavlja spomenik teroristom. Namesto da bi pokazal, kako je RAF pretresla življenje Nemcev, na široko prikazuje mišljenje in občutja teroristov, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejala v intervjuju za časnik Nordwest Zeitung iz Oldenburga. Igro Martine Gedeck, ki je upodobila njeno mater, pa je označila za "medlo".

Negativno oceno je filmu dal tudi nekdanji nemški notranji minister Gerhart Baum. V njem pogreša natančen pogled na okoliščine tega časa, je ocenil za časnik Die Zeit. Po njegovem mnenju bi moral prikazati, da so politiki deloma instrumentalizirali teror za svoje cilje.

Svoje kandidate za omenjeno nagrado bo predlagalo okoli sto držav.

Ameriška filmska akademija bo januarja prihodnje leto izbrala pet finalistov, zmagovalca pa bo razglasila 22. februarja 2009.