Hrvaški Armin v Berlinu

Hrvaški filmar Ognjen Sviličić se je pred dvema letoma na Berlinalu predstavil s filmom Oprosti za kung-fu, letos pa je znova prisoten na tem velikem filmskem festivalu. V kinu Delphi Filmpalast je bila pretekli vikend svetovna premiera njegovega novega filma Armin. "To je bila prva javna projekcija in moram reči, da sem zadovoljen z odzivi publike", je po projekciji v Berlinu povedal mladi režiser. "Dvorana je bila polna, po projekciji pa je sledil velik aplavz. Mislim da je film dobro komuniciral s publiko, kar me je prijetno presenetilo, saj nisem bil popolnoma prepričan, koliko bo film všeč gledalcem. Publika na festivalih ni snobovska, če filma ne marajo, ga brez težav popljuvajo in izžvižgajo, zato se mi zdi, da je bila reakcija na Armina iskrena in od srca," je še povedal Sviličić.

Hrvaško-nemško-bosanska koprodukcija je humorna drama o očetu in sinu iz bosanske province, ki potujeta v Zagreb, kamor so dečka poklicali na avdicijo za vlogo v nemškem filmu. Ambiciozni oče (igra ga sijajni Emir Hadžihafisbegović) je prepričan, da je njegov sin (prav tako izvrstni Armin Omerović-Muhedin) veliki talent, čeprav so realnost in okoliščine drugačne. Film odlično funkcionira kot intimna drama o odnosu očeta in sina, dodatno slojevitost pa mu daje še politični podkontekst povojne Bosne skozi klišejsko videnje Bosne in balkanskega prostora. Na drugi strani pa imamo bogati, manipulativni in kratkovidni Zahod

Za Sviličića pa je film vseeno precej več kot spopad Vzhoda in Zahoda: "Zame je to zgodba o očetu in sinu, ki se borita za spodobno obravnavanje v tem svetu. Sta revna in želita doseči nekaj več. Imata srce in talent, a so okoliščine take, da se vedno počutita manjvredno. Dejstvo, da sta iz Bosne, ni toliko pomembno, saj imajo podoben občutek mnogi, ki prihajajo iz takih ali podobnih življenjskih pogojev. Moji junaki so iz Bosne, ker je to moja soseska, za povrh pa je to resnična zgodba, saj sta oče in sin zares prišla v Zagreb na avdicijo za film Branka Schmidta Pot lubenic, pri katerem sem skrbel za izbiro igralcev. Tako sam tudi dobil idejo za film."

Sviličićev film bo po Berlinu zagotovo imel uspešno festivalsko življenje, nasmiha pa se mu tudi mednarodna kino distribucija. "Svetovne pravice za film so že prodane, dobivamo pa tudi vabila na druge festivale. Po Berlinu gre film v Beograd na FEST, nato pa v Varšavo, Sofijo in še nadaljnih pet festivalov," sporoča Sviličić. Izkoristili smo tudi priložnost in režiserja vprašali, ali že razmišlja o naslednjem projektu. "Trenutno pišem scenarij, ki se imenuje Raj na zemlji. To je zgodba o dveh tujih turistih, ki preživljata poletni dopust na hrvaškem Jadranu. To bo ljubezenska drama," je povedal režiser.

Vplivna ameriška filmska revija Variety je v svoji dnevni festivalski izdaji Sviličićev film ocenila zelo pozitivno, imeli pa so opazko, da bi še bogatejša zgodba še bolj očarala publiko. Pripisali so mu prepoznavne vplive Viscontija in De Sicinega filma Tatovi koles, obenem pa hvalijo dobro režijo in dobro ujet čustveni odnos med očetom in sinom ter odlična nastopa Hadžihfisbegovića in mladega Omerović-Muhedina. Avtorica teksta tudi ugotavlja odnos Zahoda do držav, kakršna je Bosna, ki jih moderni in bogati svet vidi zgolj kot areno za eksploatacijske filme o vojni in kvazihumanistične dokumentarce.