Filmska Pesem za domov

Slovenska publika si bo končno lahko ogledala novi film priznanega slovenskega režiserja Metoda Pevca, ki ga je poimenoval Estrellita - Pesem za domov. Drama je sodobna zgodba o stari italijanski violini, ki je povod za nasilen obračun med protagonisti, kjer se mešajo ljubezen, glasba in pohlep.

Dragocena violina in mladi talent

Dora Fabiani (Silva Čušin) je učiteljica klavirja, ki je bila trideset let žena, muza in desna roka bolj uspešnega moža, violinista Mihaela Fabianija. Po njegovi nepričakovani smrti izve, da jo je varal in ji prikril velik del svojega intimnega življenja. Izdajstvo jo globoko prizadane, kmalu pa sreča mladega bosanskega dečka Amirja (Marko Kovačevik), ki prihaja iz revne delavske družine, in trdi, da je z njenim pokojnim možem večkrat igral v lokalu sumljivega slovesa. Njegova želja pa je, da bi vsaj enkrat zaigral na Fabianijevi dragoceni violini. Dora mu prisluhne, kmalu pa se izkaže, da je fant talentiran. Kljub nasprotovanju družine in družbenim predsodkom Dora poskrbi za njegovo glasbeno šolanje in mu tako omogoči začetek glasbene kariere.

Dorinega sina Julijana (Tadej Troha) pa kmalu zamika velika vrednost stare italijanske violine in zato zahteva svojo polovico. Ker se mu Dora upre, s svojo zahtevo vstopi v življenje revne in tudi nesrečne družine, ki ji prav ta violina predstavlja vir upanja. Film tako poleg zgodbe prikazuje tudi okolje in način življenja bosanskih priseljencev v Sloveniji.

Gre za Pevčev tretji celovečerec po Carmen (1995) in Pod njenim oknom (2003), mnogi pa avtorja poznajo tudi kot nekdanjega igralca (Ko zorijo jagode, Nasvidenje v naslednji vojni). O filmu pa je režiser povedal: " Kar nekaj časa sem se navduševal, da bi imel ta film naslov Zakaj ste tako žalostni nocoj? Pa bojda žalost ni komercialno privlačna. Jaz pa dvomim. Zato ker sem bil tolikokrat v veselih družbah, ki so si v najbolj veseli fazi zaželele najbolj žalostnih pesmi. Zgodba tega filma se ves čas potika nekje po trikotniku ljubezen-žalost-glasba. Samo nesrečne ljubezni so velike in samo žalostne pesmi so ji vredne - to že vemo - ampak zakaj imamo toliko veselja s to žalostjo? Ni me zanimala tista žalostna, skoraj vulgarna žalost, ampak tista redka, prosvetljena žalost, ki je malce čudežna, zdravilna, tista ki ljudi lepša in spreminja."

Nagrade se kopičijo

Estrellita, ki jo odlikuje izvrstna igralska zasedba na čelu s Silvo Čušin, ima poleg tega tudi dobro popotnico, saj je prejela že vrsto nagrad. Čušinovi so na 10. festivalu slovenskega filma podelili nagrado strokovne žirije za najboljšo žensko vlogo. V mednarodnem merilu so nato Čušinovi, prav tako okrobra, podelili posebno priznanje žirije na 56. mednarodnem filmskem festivalu v Mannheim – Heidelbergu. Novembra pa je film na 17. mednarodnem filmskem festivalu v nemškem Cottbusu prejel nagrado Dialog za medkulturno razumevanje, na 6. festivalu evropskega filma Cinedays v Skopju pa je prejel posebno nagrado žirije Zlato sonce, posebno priznanje je prejel tudi mladi igralec Marko Kovačevik.

Petim prejetim nagradam bodo zagotovo sledila nova priznanja, poleg naštetih festivalov pa je bil prikazan še v francoskem Montpellierju. Film nedvomno čaka še pestro festivalsko življenje, še prej pa bo doživel preizkus pred domačo publiko. Film bo od 24. januarja naprej na ogled v ljubljanskem kinu Komuna.