EKSKLUZIVNO: Maradona v Cannesu

V prvem prizoru dokumentarca Maradona by Kusturica vidimo Kusturico in beograjski del Zabranjenega pušenja na koncertu v Buenos Airesu, glas pa najavlja: “Emir Kusturica je Maradona filmske umetnosti ...!” Dokaj skromno, če vemo, da mnogi slavnega argentinskega nogometaša imenujejo nogometni bog. Egotrip Emira Kusturice je prisoten tekom celotnega filma, saj v njem vidimo več njega, inserte iz njegovih filmov, njegove družine kot pa Maradone, ki naj bi bil glavna zvezda. Kusturica se je na tiskovni konferenci na vprašanje o tem sicer opravičeval, da je rezultat tak zaradi nedostopnosti Maradone in pomanjkljivega materiala, a novinarjev ni preveč prepričal. Mnogi pa so mnenja, da je dokumentarec o največjem nogometašu vseh časov vse kaj drugega kot to. Med drugim tudi (poceni) politični pamflet Kusturice, čeprav sam uporablja termin “manifest”. Kusturica je samooklicani borec za pravico, ki v filmu Javierja Solano z imenom in priimkom obsoja za bombardiranje Beograda in Srbije, ne pozablja pa niti na Georgea Busha, Tonyja Blaira in celo Margaret Thatcher in na britansko kraljico, ki jima nameni nekaj kratkih animiranih skečev. Vsaj desetkrat pokaže »zadetek stoletja« velikega Maradone proti “sovražnim” Britancem, iz zvočnikov pa odzvanja “God save the Queen and her fascist regime ...” skupine Sex Pistols. Skratka, veliko politike, samoreklame in egotripa ... Kaj pa Maradona? Kusturica namreč trdi, da bi bil Maradona dober lik v kakem njegovom filmu, zato ga je tako tudi obravnaval. Naj se ve, kdo je gospodar! Maradona je prišel v Cannes, mi pa smo bili na tiskovni konferenci ...

V Cannesu so prikazali dokumentarec o še eni veliki in kontroverzni zvezdi, Mikeu Tysonu. Je mogoča primerjava vaše in njegove kariere in življenjskih usod?

On je boksar, jaz nogometaš, on živi kot mučenik, jaz pa uživam v življenju. Če so med nama podobnosti, mi ni znano. Jaz sem zelo zadovoljen s svojim življenjem. Vem, da sem naredil veliko napak v življenju, a to je sedaj za mano. Droga je bila določen čas del mojega življenja, danes pa sem zdrav in uživam s svojima dvema hčerkama. O tem mi ni težko govoriti, ker sem se spremenil. Danes ne živim več “sto na uro”, živim normalno življenje in uživam v vsakem trenutku.

V filmu precej govorite o politiki: Bush, Amerika, Kuba, Castro, vojna okoli Falklandskega otočja ...

Zvezde se ponavadi izogibajo političnim temam, Kusturica pa
me je hrabril in mi dal priložnost, da povem svoja politična
prepričanja in občutke. Sem nogometaš, a kot javna osoba imam pravico povedati svoje mnenje. Politika je glavno vodilo tega filma, mi je pa jasno, da ne ponujam rešitve, a si želim, da se sliši moj glas. Tako kot je Emir želel, da se sliši njegov.

Ste zadovoljni s filmom?

Sem. Emir je moj prijatelj in bilo mi je všeč, da sva naredila ta film. O meni je napisanih dosti knjig in posnetih precej filmov, v njih pa je bilo povedanih veliko stvari, tudi zelo grdih in negativnih. Emir je edini uspel prodreti do mojega srca in me predstaviti svetu takega kot sem v resnici. Oba sva v filmu odprla svoji srci.

Pele je nedavno izjavil, da bi vam morali odvzeti vse nagrade in priznanja zaradi drog in problematičnega življenja. Kaj mislite o tem?

Hčerkama sem obljubil, da ne bom govoril o Peleju, a očitno moram. Pele je hodil spat ob desetih, jaz pa sem počel slabe stvari do petih zjutraj, pa je kljub temu pristal za menoj, na drugem mestu največjih nogometašev vseh časov. Način, na katerega Pele govori o meni, je omalovažujoč in grd, menim pa, da bi se moral tudi on pogledati v ogledalo, saj je imel tudi sam težke trenutke. Jaz jim poznam kar nekaj, a o tem ne govorim javno.

Kako se počutite v Cannesu? Ste tu že videli kakšno slavno igralko?

Nisem videl še nikogar slavnega. Drugače je moja najljubša igralka Julia Roberts. Dal bi vse na svetu, če bi jo lahko videl tukaj v Cannesu. Dal bi celo svojo roko! Celo mojo »božjo« roko, s katero sem dal znameniti zadetek Britancem!