Ekskluzivno: Madonna o prvencu

Debitanski film slavne Madonne Filth and Wisdom, posnet s HD kamero je zelo solidno delo, ki niha med dramo in komedijo, njena eksistencialistična filozofija in pogled na življenje pa nista pretenciozni in naporni kot tudi ni njen režiserski prispevek okoren in lesen, kar bi sicer kdo lahko zaključil po sinopsisu filma. Ta govori o trojici sostanovalcev v Londonu, ki se preživljajo z opravljanjem nesmiselnih del, da bi nekoč dosegli svoje življenjske cilje. Madonna je v Berlinu seveda izzvala ogromno zanimanje medijev, zato smo bili srečni, da nam je uspelo dobiti mesto na njeni tiskovni konferenci ...

Vaš režiserski prvenec je bil najavljen kot kratki film, v Berlinu pa smo dočakali dolgometražec ...

Film je bil prvotno zamišljen kot kratkometražec, dolg dvajset minut, ko pa sem začela režirati, sem ugotovila, da so mi liki všeč in sem se ga odločila spremeniti v igrani film. Dodali smo nove prizore, liki pa so dobili več "življenja" ...

Je v filmu tudi kaj avtobiografskih elementov?

Ta film govori o borbi človeka, da bi dosegel boljše in srečnejše življenje. Če pogledam svoje življenje in se vrnem na začetek svoje kariere, lahko rečem, da mi je mnogo teh likov blizu. V tem smislu bi lahko rekli, da ima film tudi avtobiografske elemente. Lik plesalke Holly mi je zelo blizu, ker sem tudi sama leta in leta trenirala, da bi postala plesalka v krutem svetu »šovbiznisa« v New Yorku, kjer sem kmalu spoznala, da nisem v ničemer posebna. Morala sam se ukvarjati z različnimi deli, da sem lahko preživela. Res pa je, da nisem kot Holly plesala v striptiz baru okoli droga, sem pa zato počela nekatere druge stvari. Ha-ha-ha!

Jean Luc Godard je rekel, da je dober naslov vreden pol filma. Nam lahko pojasnite, da zakaj se vaš film imenuje Filth and Wisdom (Umazanija in modrost)?

Sem velika oboževalka Godarda in ga v tem filmu tudi nekako citiram. Strinjam se, da je dober naslov zelo pomemben za vsak film. Zakaj tak naslov? Film govori o dveh straneh življenja s katerima se vsi borimo. Na prvi pogled sta na različnih straneh življenjskega spektra, v resničnosti pa sta si zelo blizu in nista toliko različni.

To je vaš prvenec. Ste se posvetovali z vašimi bolj izkušenimi kolegi?

Pogovarjala sem se z ljudmi, ki jih cenim in spoštujem, in jih povprašala za nasvete. Saj veste, kako pravijo: nasveti so kot ritne luknje, niti dve nista enaki. Ha-ha-ha! Dobila sem nekaj manjših nasvetov, na koncu dneva pa moraš vzeti vajeti v svoje roke in narediti svoj posel.

In kakšna je vaša izkušnja s prvim režiranjem filma?

Izza kamere sem uživala v sodelovanju z igralci in ostalo ekipo na snemanju. Čudovito je, ko si priča nastajanju nečesa, kar si sam napisal.

So navedbe, da bo film distribuiran preko interneta, resnične?

To je ena od idej, o katerih se razmišlja. Vem, da je to še vedno nekonvencionalna ideja, a v življenju rada počnem nekonvencionalne stvari.

Kako ste zbirali glasbo za film?

Eugene (Hutz, op. a.) me je okužil z glasbo svojega benda Gogol Bordello in ker ima glavno vlogo v filmu sem, logično, uporabila tudi njegovo glasbo. Ker je ta fantastična, je zelo dober izbor za ta film. Moderna glasba v filmu pa so skladbe mojih prijateljev kot npr. Britney Spears, uporabila pa sem tudi svojo glasbo, saj mi zanjo ni treba nikomur plačati avtorskih pravic.

Eugene je poznan po svoji punk rock ciganski glasbi, v filmu pa praktično igra samega sebe. Kaj vas privlači v ciganskem načinu življenja?

Mislim, da podzavestno tudi sama želim biti ciganka. Da se ne bi predolgo zadrževala na enem mestu, da bi igrala svojo glasbo in to počela spontano in iskreno. Srečala sam veliko ciganskih glasbenikov po svetu in vsi so name naredili močan vtis. Upam, da sem tudi v svojo glasbo vnesla nekaj elementov tovrstne glasbe in življenjske filozofije.

Za vami je dolga in zelo uspešna glasbena kariera, sedaj pa sta na pragu nove kariere - filmske režiserke. Ste bili bolj srečni pred tridesetimi leti, ko sta začenjali svoj veliki vzpon, ali ste danes?

Pred tridesetimi leti sem bila srečna, da sem v New Yorku imela kaj za pod zob in streho nad glavo. Seveda sem bila srečna, ko sem dobila priložnost, da se sliši moj glas. Danes je zame sreča, da kariero nadaljujem in da se lahko posvetim tudi svoji ljubezni do filma.

Kako vidite svojo prihodnost kot glasbenica in kot filmska režiserka?

Veselim se novih izzivov in upam, da je pred menoj še veliko glasbe in filmov. Nimam fiksnih načrtov, vem le, da želim delati tisto, kar me veseli in da bo spontano in iskreno. Tako kot liki v mojem filmu sem razpeta med dve strani življenja in se borim, da bi bila srečna in uspešna in da razlikujem dobro od slabega. Odrasla sem na ameriškem srednjem zahodu, ki je zelo specifično okolje, zato sem se vedno počutila kot tujka in kasneje odšla v drugo okolje v iskanju drugačnega življenja.