EKSKLUZIVNO: Alicia v filmskih vodah

Newyorška glasbena zvezda Alicia Keys, ki bo 10. oktobra nastopila v Zagrebu in bo zagotovo pritegnila tudi veliko oboževalcev iz Slovenije, poleg megauspešne glasbene kariere gradi tudi igralsko. V Skrivnem življenju čebel Alicia igra June, eno od treh sester Boatwright (drugi dve igrata Queen Latifah in Sophie Okonedo), ki se v Južni Karolini leta 1964 ukvarjajo s čebelarstvom. Uspešen posel in sestrsko prijateljstvo jim nudi uteho v času velikih rasnih in političnih preobratov v Ameriki v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko srečo iščeta tudi najstnica Lily (Dakota Fanning) in nekoliko starejša Rosaleen (Jennifer Hudson). Zelo soliden film, pod katerega se je podpisala Gina-Prince Bythewood, spretno niha med družinsko, feministično in politično angažirano dramo in zgodbo o odraščanju …

Kako bi opisali svoj lik June?

V June sem se zaljubila, ko sem prebrala scenarij. Ta lik je bil zame kot ulit v določenem trenutku v mojem življenju. Nekaj takega sem takrat zelo potrebovala.

Nam lahko to malce bolj razložite?

June je močan lik, a hkrati na znotraj ranljiv in poln čustev. Take smo ženske: vedno se delamo močne in imamo neprebojen oklep, pod njim pa smo dostikrat precej ranljive. Absolutno razumem, kako se June počuti. Kompleksnost njenega karakterja mi je bila zelo zanimiva, zato me je vloga takoj pritegnila.

Torej z vlogo niste imeli težav, ko pravite, da jo popolnoma razumete?

Nisem imela nobenih problemov, vloga mi je odlično »sedla« in se mi zanjo ni bilo treba preveč truditi. Obenem pa moram priznati, da je bila to zahtevna vloga, polna izzivov.

Kaj vam je bil največji izziv?

Mraz! (smeh) Med snemanjem je bilo zelo mrzlo. Sem mestno dekle in čeprav so tudi v New Yorku včasih hude zime, nisem navajena na mrzlo vreme in nisem ljubiteljica zime.

Kako bi opisali razliko med glasbeno in igralsko kreativnostjo? Obstajajo podobnosti?

Glasba je precej bolj osebna zadeva, saj ob ustvarjanju pišeš glasbo, besedila, ritem, melodijo in živiš s tem intimnim procesom ves čas. Ko igraš v filmu, pa si del velike mašinerije, v katero se moraš vklopiti, če želiš biti koristen. Kar je v redu, gre pa za drugačne občutke in drugačen pristop.

Kaj vam nudi večje zadovoljstvo?

Glasba je moja prva ljubezen in vedno bo. Glasba me izpolnjuje kot nič drugega, a je tudi film čudovit. Igranje je fantastičen kreativen proces, v katerem brez dvoma uživam in mi predstavlja zadovoljstvo.

Film se je pojavil v času velikih političnih in družbenih sprememb v ZDA, kjer naj bi – po mnenju večine – prišlo do izvolitve Baracka Obame za prvega afroameriškega predsednika ...

Mislim, da je pojav Baracka Obame rezultat zgodovinskih dogajanj v ZDA in številnih Afroameričanov, ki so svoj čas dosegli spremembe v družbi. V pripravah na ta film sem se veliko naučila o ljudeh, ki so v tistem času povzdignili glas za svobodo in enakost in utirali pot, da bodo ZDA nekega dne dobile črnega predsednika. Prepričana sem, da bo Barack Obama prvi črni ameriški predsednik, saj smo prehodili dolgo pot, da smo dosegli stopnjo, na kateri smo danes.

Se današnje generacije lahko kaj naučijo iz tega filma?

Mislim, da se lahko. Vsi bi morali o tej temi vedeti več, saj nas v šoli ne učijo kaj dosti o afroameriški zgodovini in zato menim, da je ta film pomemben in vreden ogleda, saj pokaže borbo in željo po spremembah. Zgodba o črnkah, ki so leta 1964, ko je v ZDA vladal rasizem, vodile lastni posel, je neverjetna celo za današnji čas. Šele, ko imate vedenje o lastnih koreninah in zgodovini, lahko popolnoma cenite lastno življenje in vse tiste, ki so pred vami gradili pot v boljšo družbo.