Cilj: Preleteti 10 milijonov milj

Jason Reitman predstavlja film V zraku, sodobno odisejo Ryana Binghama (George Clooney), strokovnjaka za odpuščanje zaposlenih in poslovnega popotnika, ki se po letih, preživetih na poti in v letalih, nenadoma znajde na tleh in se mora spoprijeti z resničnim življenjem.

Ryan je bil dolgo povsem navdušen nad svojim neobvezujočim življenjskim slogom, ki ga je vodil od letališča do letališča, od hotela do hotela, iz enega najetega avta v drugega. Vse svoje potrebščine lahko zloži v majhen kovček in je elitni član številnih klubov in programov, ki mu nudijo neštete ugodnosti – od osebnega pozdrava na letališču do preskakovanja dolgih vrst. Samo malo še manjka do cilja, ki si ga je zastavil – preletenih 10 milijonov milj. A vendar mora priznati, da v življenju nima ničesar, nobene obveznosti.

Ravno ko se zaljubi v simpatično poslovno popotnico Alex (Vera Farmiga), Ryanova mlada in zagnana nova sodelavka Natalie (Anna Kendrick) šefa podjetja prepriča, da so poti do podjetij, kjer je treba v času recesije odpustiti več delavcev, zapravljanje časa in denarja, zato Ryanu nenadoma grozi, da bo moral večino časa preživeti na tleh, v svojem sterilnem, neosebnem stanovanju. Ob misli na ustvarjanje doma se kar zgrozi.

"Zgodbo sem videl kot pripoved o moškem, ki sicer misli, da je njegovo življenje popolno, vendar se mora spoprijeti z dejstvom, da bistveni elementi manjkajo, da si je zatiskal oči pred odgovornostjo in pred dejstvom, kako pomembno je biti del nečesa intimnega in večjega," razlaga Reitman.

"Ryana Binghama je tako strah bremen skupnosti, da se je odrekel tudi vsemu lepemu, kar skupnost nudi. In s tem se človeštvo spoprijema v tem trenutku. Vsi uporabljamo mobilne telefone, pošiljamo SMS-e, obiskujemo spletne klepetalnice, pišemo bloge in podobno, zato imamo občutek, da smo z drugimi ljudmi povezani bolj kot kdajkoli prej, v resnici pa si sploh ne pogledamo več v oči. Pristnih razmerij vseh oblik je vse manj. Ryanovo življenje na letališčih, v letalih in hotelih je prispodoba današnjega časa. Na vsakem letališču se znajdemo, vse nam je domače, ker je dokaj poenoteno, toda nikjer se ne počutimo doma. Postali smo preveč globalni in izgubili smo občutek lokalne pripadnosti."

Film je bil posnet v petih mestih, predstavili pa so jih kar dvajset. Scenograf Steve Saklad je, kot razlaga režiser, delal prave čudeže – v eni zgradbi je postavil kulise za dogodke v petih različnih mestih. "Selili smo se iz nadstropja v nadstropje, pri tem pa vizualno dejansko pre˙kali vso celino," še dodaja.