Poleg slabe in blede Da Vincijeve šifre, ki kljub slabim kritikam vseeno podira rekorde gledanosti po svetu, so sledila nova razočaranja, ki sta jih priredila ZF spektakel X-Men: The Last Stand in 3-D animirani film Over the Hedge.
Po odhodu režiserja Bryana Singerja je režisersko palico pri tretjem delu filma Možje X (ki naj bi bil zadnji, čeprav je konec odprt za nova nadaljevanja), prevzel specialist za nadaljevanja Brett Ratner. In skupaj s scenaristi uničil vse, kar je bilo dobrega v prvih dveh delih: od dobrih likov in človeških usod, do čustev, alegorijske kompleksnosti in otipljivih mitskih dimenzij. Tretjega dela ne morejo rešiti niti 'state of the art' specialni efekti in niz bučnih eksplozij. Dejstvo je namreč, da so akcijski prizori večinoma brez smisla, saj je njihov edini namen vizualni spektakel, nekaj novih likov mutantov pa ostaja neizkoriščenih, saj je namen njihovega obstajanja zelo vprašljiv.
Over the Hedge pa je nova digitalna risanka studia DreamWorks, ki je zgolj bleda preslikava njihovih prejšnjih uspešnic, kakršen je bil Shrek. Film so posneli na hitro, in čeprav so digitalni animirani filmi zadnja leta zelo popularni, njihov najnovejši izdelek ne ponuja prav dosti. Tu je le ekološko sporočilo o zdravem življenju in prehrani, pa še to na nivoju, ki je namenjen otroški publiki. A za razliko od njihovi prejšnih filmov je ta res namenjen otrokom, ki se bodo najbrž dobro zabavali v avanturah gozdnih živali v ameriškem predmestju. Odrasli bodo razen pri nekaj duhovitih prizorih in nekaj 'slapstick' akcije, pri filmu v glavnem zehali.
Kot je že v navadi, so glasove likom posodili hollywoodski zvezdniki, med njimi Bruce Willis, Steve Carell, William Shatner in Nick Nolte.
Slabega vtisa kljub močni ameriški zasedbi zadnjih dni, ni popravil niti novi film Richarda Kellyja Southland Tales. Dolgo pričakovani film avtorja kultnega Donnieja Darka je kritike v Cannesu popolnoma razočaral. In to upravičeno. Ta protiutopijska fantazija je delirična slika ZDA v letu 2008, v katerem cvetijo fašizem, radikalizem, terorizem, energetska kriza, nuklearne grožnje in neizbežen konec sveta. Film, ki je zamišljen kot zafrkantska, a vseeno ostra socialno-politična satira, je spremenjen v negledljivo žanrsko mešanico, ki se giblje v okvirih apokaliptične drame, pa vse do komedije, muzikala, fantastike in angažirane drame, kjer pozornost vzbujajo porno igralke, neomarksisti, militantni radikalci, vojni veterani in politiki. Potek filma je nemogoče opisati, pripovedni lok pa je popolna zmešnjava, ki film spreminja v predvidljivo in težko gledljivo zmes, saj avtorju manjka osnovna kreativna in žanrska disciplina, da bi vse skupaj imelo nek smisel. Presenečenje je toliko večje, saj je to filmar, ki je navdušil z bistrim in izvrstno posnetim filmom Donnie Darko, s katerim je dokazal, da so mu blizu kompleksna pomenskost in žanrski hibridi.
Na koncu je čast Američanom rešil Al Gore, nesojeni ameriški predsednik, ki je v Cannesu predstavil dokumentarec An Inconvenient Truth. Dokumentarec, v katerem nas Gore opozarja na strašne posledice globalnega segrevanja, je iskren pogled na zasebno in javno življenje tega bivšega ameriškega podpredsednika. Zabaven in istočasno zastrašujoče dokumentarec o klimatskih spremembah in mogočih katastrofalnih posledicah za Zemljo ni politični pamflet nekdanjega 'poraženca', ki išče novo medijsko slavo, temveč zelo analitično in z dejstvi podprto opozorilo, ki je globoko začrtano v moralnih in humanističnim temeljih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.