Sacha Baron Cohen, ki je ustvaril in utelesil planetarno oboževanega Borata, najpopularnejši lik njegove humoristične televizijske serije Da Ali G Show, se je pojavil na gala premieri filma Borat: Cultural Learnings of America for Make Benefit Glorious Nation of Kazakhstan v “glamurozni kazahastanski” izdaji. Izmišljeni lik kazahstanskega televizijskega reporterja, ki svojim sonarodnjakom v potopisni seriji odkriva čare Zahoda, se je do rdeče preproge teatra Ryerson pripreljal z vprego, ki so jo vlekle štiri ženske, ki so bile oblečene kot v filmu Cigani letijo v nebo. Težko je reči, ali bo Borat spet sprovociral kazahstansko vlado, da bo morala s plačanimi oglasi v dnevnih časopisih svetu pojasnjevati, da “Borat ni Kazahstanec in da Kazahstan ni taka država, kakršno predstavlja on”, zagotovo pa bo filmski Borat dodatno okrepil svojo bazo oboževalcev kot eden najbolj popularnih in najbolj originalnih komičnih likov sodobnega šovbiznisa. Vse, kar vam je všeč v njegovih televizijskih epizodah, vam bo všeč tudi na velikih platnih.
Kanadski film Fido je uspešna kombinacija socialne satire in podžanra grozljivke o zombijih, ki jih režiser uporablja kot alegorijo o prijateljstvu in predanosti.
Črnohumorna grozljivka se ne sramuje pokazati čustva, obenem pa bo marsikaterega ljubitelja tega žanra spomnila na britanski hit Shaun od the Dead. V svojih vlogah sta odlična Carrie-Anne Moss in Billy Connelly.
Dokumentarec The Prisoner or: How I Planned to Kill Tony Blair o Yunisu Khatayeru Abbasu, ki so ga Američani zadrževali v zloglasnem zaporu Abu Graib, ker naj bi načrtoval atentat na Tonyja Blaira med njegovim obiskom Iraka, je dobra napoved za kontroverzni britanski psevdodokumentarec D.O.A.P - Death of a President (Smrt predsednika). Predsednik v naslovu ni nihče drug kot George Bush, ta futuristična drama pa “raziskuje” atentat, v katerem aktualnega ameriškega predsednika ubijejo leta 2007. Kot da film že sam po sebi ni dovolj provokativen, ga prikazujejo prav na peto obletnico teorističnega napada na ZDA, ki se je zgodil 11. septembra 2001.
Povsem drugačnem pa je kanadski dokumentarec The White Planet Thierryja Ragoberta in Thierryja Piantanida. Gre za izvrsten prikaz rastlinskega in živalskega sveta na Severnem tečaju v različnih letnih časih oz. obdobjih leta. Film bo z zelo uspešno mešanico impresivne fotografije, dela s kamero in poučnega pripovedovanja, zagotovo privabil širše občinstvo, saj lahko v njem uživajo praktično vsi člani družine.
Prve dni na filmskem festivalu v Torontu so bili prikazani tudi najboljši filmi iz letošnjega festivala v Cannesu: dobitnik zlate palme The Wind That Shakes The Barley Kena Loacha, sijajni Volver Pedra Almodovarja, zanimivi Babel Alejandra Gonzalesa Inarrituja z Bradom Pittom, Cate Blanchett in Gaelom Garcio Bernalom ter izvirna grozljivka The Host Bong Joon-Hoja, ki je navdušil že s svojim prejšnjim izdelkom Spomini na uboje. Ogledati pa si je bilo mogoče tudi odlično romunsko humorno dramo A fost sau n-a fost? Cornelija Porumboiuja, ki se na inteligenten način ukvarja s padcem Ceausescuja leta 1989.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.