Letošnji festival poteka v znamenju stoletnice makedonskega filma. Organizatorji so zato pripravili poseben program in ga naslovili Balkanika. V njegovem okviru bodo prikazali nekaj izbranih filmov, nastalih na tem območju.
V konkurenci za nagrade - zlato, srebrno in bronasto kamero 300, je letos dvanajst direktorjev fotografije oziroma filmov, ki so jih posneli. Dobitnik letošnje nagrade za življenjsko delo je italijanski direktor fotografije Vittorio Storaro, ki bo nagrado prevzel osebno.
Ob tej priložnosti bodo prikazali mojstrovino Zadnji kitajski cesar režiserja Bernarda Bertoluccija, za katerega je Storaro prejel oskarja. Petinšestdesetletni direktor fotografije je sodeloval pri približno 50 igranih filmih. Prvega oskarja je prejel za film Apokalipsa zdaj v režiji Francisa Forda Coppole, nato pa še za delo pri filmih Rdeči Warrena Beattyja in Zadnji kitajski cesar Bernarda Bertoluccija, s katerim je posnel tudi filme Zadnji tango v Parizu, Čaj v Sahari, Luna, Konformist, Pajkova mreža in Mali Buda. Storaru bodo nagrado izročili na otvoritveni slovesnosti.
Stoletnico makedonskega filma zaznamujejo prve gibljive slike bratov Miltona in Janakija Manaki. To so posnetki njune 114-letne babice Despine v rojstnem kraju Avdela v Egejski Makedoniji. Brata sta s kamero "bioskop 300", kupljeno v Londonu, dokumentirala pomembne dogodke, denimo obisk sultana Mehmeda Rašida V. v Solunu in Bitoli, obisk princa Aleksandra v Bitoli in druge.
Janaki (1878-1954) in Milton (1880-1964) sta v Janini odprla fotografski studio, po preselitvi v Bitolo pa sta leta 1905 odprla nov Studio za umetniško fotografijo. Za svojo fotografsko kolekcijo sta na svetovni razstavi fotografije v Romuniji prejela zlato medaljo. Makedonska kinoteka je pred časom dala pobudo za rekonstrukcijo kina Manaki v Bitoli, prvega namenskega in modernega objekta za prikazovanje filmov na tem območju, ki je začel delovati pred 82 leti. Ob tej priložnosti je kinoteka skupaj z državnim arhivom in domom kulture v Bitoli pripravila spominsko razstavo Kino Manaki 1923-2003.
Kinodvorana je imela 395 sedežev. Prve filmske projekcije so bile v Bitoli že leta 1897, leta 1909 pa je imelo mesto že prvo stalno kinodvorano; prvo namensko grajeno dvorano za predvajanje filmov so odprli leta 1923. Brata Manaki sta se povezala z distributerskimi hišami v Beogradu in Zagrebu, te pa z velikimi filmskimi hišami, kot so bile Pathe, UFA, Paramount in druge. Filme sta oglaševala na velikih panojih, tiskala sta plakate in drugo propagandno gradivo. S filmi sta javnost seznanjala tudi prek tim. gledaliških igrokazov - igralci ali naturščiki so na bitolskih ulicah prikazovali "inserte" oziroma replike iz filmov. Kino je povsem zgorel leta 1939.
V petnajstih letih so v njem prikazali okrog 1500 filmov raznih žanrov, ki jih je menda videlo več kot milijon gledalcev.
