20. LIFFe: Grozljivo srečen

Zgodba, ki se začne prav počasi in prijazno, vse do prvega trupla, prepleta elemente vesterna, srhljivke, psihološkega trilerja in filma noir. Robert Hansen (Jakob Cedergren) je policist, ki ga kazensko premestijo v zakotno vas na jugu Danske. Razpadel mu je zakon, odvzeli so mu pravico do videvanja hčere in zato ni prav nič v dobrem psihičnem stanju. Vasica, kjer je videti, da se bo prav dolgočasil in mu ne bo treba reševati niti mačke z drevesa, kmalu pokaže svoje skrivnosti. Kot pravi glavna igralka filma, da "tukaj ni nič drugega razen krav, močvirja in plastičnih škornjev", pa se izkaže, da je to precej daleč od prvega pogleda, ki razkrije veliko več.

Ravno močvirje, kot se izkaže, skriva zamolčane dogodke lokalnih prebivalcev, ki ne marajo prišlekov in vse najraje urejajo sami, brez pomoči "zunanjega" sveta. Hansnu je na začetku težko, saj imajo prebivalci popolnoma svoj pogled na to, kaj je prav in kaj narobe. Zaplet dodatno začini še še zapeljiva Ingelise (Lene Maria Christensen), ki je poročena z nasilnim Jorgenom (odlični Kim Bodnia), ki pomoč poišče pri polcistu. Zanimiva študija človeških karakterjev in moči lokalne skupnosti, ki ni odprto do prišlekov in drugače mislečih, temveč je več kot zadovoljna s trenutnimi razmerami in odnosi, čeprav so zunanjemu opazovalcu, milo rečeno, čudne.

"Veliko filmov sem posnel omahujoče in tako moram ustvariti okvir, v katerega verjamem in bo aktualen tudi po jeseni 2008. Snov bi vedno morala imeti določen pridih fantastičnosti, ki gledalcu omogoča ponovno doživljanje filma v katerem koli življenjskem obdobju in mu vedno znova odkriva nove vidike. Menim, da to velja tudi za film Grozljivo srečen. Ni jasen ali dokončen, temveč odprt. Torej je pravzaprav vseeno, katere zvrsti je film ali katero vrsto zgodbe osvetljuje, dokler ostaja vseskozi svež," je dogajanje opisal režiser Henrik Ruben Genz. Film je bil na lanskem festivalu Karlovi Vari izbran za najboljši film.