19. LIFFe: Vojna v favelah in šolskem razredu

Elitni vod
Policijski poveljnik Nascimento je na čelu elitnega policijskega oddelka za hitro posredovanje, ki je odgovoren za red v favelah, kjer vladajo preprodajalci drog. Poveljnik je pod velikim pritiskom, saj z ženo pričakujeta otroka, zato se želi umakniti. V eni od akcij reši dva policista, eden je zelo drzen, drugi pa bistroumen. Enega od njiju bo izbral za svojega naslednika.

Božje mesto (Ciudad de deus, režija Fernando Meirelles) je bil nekakšen začetek vpogleda v nasilni svet brazilskega vsakdana v revnih predelih Ria de Janeira. Prikaz mladih prestopnikov oziroma preprodajalcev drog je bil šokanten. Elitni vod (Tropa de Elite) je nekakšno nadaljevanje, še bolj adrenalinsko in brezkompromisno, le da so tokrat v glavnih vlogah policisti. Režiser Jose Padilha, ki se je pred tem ukvarjal predvsem z dokumentarci, se ne sprašuje, kaj je prav in kaj narobe, temveč le podaja sliko razmerja moči in razmer v favelah, revnih predmestjih. Vsaka taka četrt je vojna cona s svojimi pravili, skorumpirani policaji, mamili in 'neodvisnimi' gibanji, ki vladajo v favelah z orožjem in drogami. Podkupovanje, nasilje in droge, ki dnevno terjajo svoj davek v medsebojnih obračunih, so le del dnevnega rituala.

Elitni vod je posebej izbrana skupina policijskih specialcev, ki se ne pogaja in sprašuje, temveč raje strelja in v favele ne vnaša redu in miru, temveč poskrbi, da odstranijo najbolj moteče 'elemente'. Brezkompromisna, intenzivna in adrenalinska vožnja po ulicah obubožanih in opustošenih favel ponuja kri, nasilje, streljanje in eksekucije brez razmišljanja. Tako kot kriminalci ne nosijo mask, so brez njih tudi pripradniki elitnih enot, kar kaže, da je pravzaprav čisto vseeno, če jih prepoznajo. Moč nasilja in divjega zakona je močnejša od vsega, saj morilci ne dobijo lisic, temveč strel v glavo.

Razred
Francois se z drugimi učitelji pripravlja na novo šolsko leto na srednji šoli v eni revnejših pariških sosesk. Z najboljšimi nameni si prizadeva svojim učencem ponuditi najboljšo mogočo izobrazbo. Zaradi raznovrstnosti kultur in pogledov na svet v učilnicah pogosto nastajajo trenja, ki slikajo mikrokozmos sodobne Francije. Njegov način učenja je na preizkušnji, ko učenci začnejo kljubovati njegovim metodam.

Šolski razred je pogosto za učitelja podobno vojni coni, saj nikdar natančno ne ve, kdaj bo 'stopil na mino. Tako tudi učitelj Francois, ki je v ospredju tega naturalističnega filma, ki prikazuje dogajanje v razredu na eni od francoskih šol. Kako preživeti v tem pisano sestavljenem razredu, v katerem so zbrani francoski najstniki in pisana paleta kultur, od afriških, arabskih, kitajskih itd.?

Učiteljeva služba je iskanje kompromisov in ravnovesja ob kopici potrpežljivosti, vztrajnosti, psihologije in seveda znanja. In kot je precej zgovorno o sporih med učitelji in učenci dejal režiser Laurent Cantet: "Pogosto pomembnost ali moč stališča ne veljata kaj dosti in je vse, kar šteje, imeti zadnjo besedo. To je igra, v kateri so najstniki prvaki, neke vrste retorika brez konca in izhoda, v katero se pogosto pustijo zvabiti tudi učitelji. Predvsem pa so tukaj pogosta napačna razumevanja, ki pripeljejo do tega, da nihče več nikogar ne razume ali pa razume samo še pol povedanega".

Študija socialne dinamike v šolski učilnici, posneta po avtobiografskem romanu, v kateri namesto izučenih igralcev nastopijo resnični pariški srednješolci, je letošnji zmagovalec Cannesa (2008).