19. LIFFe: Priseljenski blues in Kozoletov 'gonzo'

Lornin molk

Brata Dardenne tokrat ponudita zgodbo o mladem dekletu albanskega rodu Lorni (izvrstno jo igra kosovska Albanka Arta Dobroši), ki se je, da bi dobila belgijsko državljanstvo, poročila z svetlolasim džankijem Claudyjem (Jérémie Renier, ki je zaigral Bruna v Otroku, prav tako bratov Dardenne). Za vsem skupaj stoji mafijec Fabio, ki je ženinu za 'storitev' plačal. Fabio s Claudyjem želi obračunati po hitrem postopku, Lorna pa bo po 'ločitvi' kot belgijska državljanka postala nevesta z ruskim mafijcem, ki si prav tako želi belgijskega državljanstva. Za to je pripravljen dobro plačati, obenem pa naj bi bil to pogoj, da s Fabiom izpelje dobičkonosen posel. Lorna sicer molči, a usoda ne dela njej v prid ...

Simpatična, a problematična Lorna je pod krhko zunanjostjo v sebi trdno odločena, da se izkoplje iz sivega in revnega vsakdana. V sebi je razklana, saj nikomur ne zaupa, a vendar se navzven kaže kot trdna in nepopustljiva. Film na svoj način prikaže problematiko priseljevanja, kako so posamezniki prepuščeni sami sebi in kako močna je lahko njihova želja po 'normalnem' življenju in sprejetju v družbi. Znova 'močen' film iz tabora bratov Dardenne, ki je prejel nagrado za najboljši scenarij v Cannesu.

Za vedno

Tanja (Marjuta Slamić) je poslovno uspešna ženska v najlepših letih. Njen mož Mare (Dejan Spasić) pa je hipijevski arhitekt, ki ga popolnoma vrže iz tira, ko se ona vrne domov v zgodnjih jutranjih urah. Začne se prava nočna 'kalvarija', polna očitkov, na dan pride ljubosumje ter nasilje, tako psihično kot fizično. Bolj se zunaj dani, bolj se plast za plastjo razkrivajo skrivnosti iz njunega razmerja.

Film, po besedah režiserja Damjana Kozoleta, ponudi vpogled, kaj se dogaja za zaklenjenimi vrati slovenskih stanovanj. Na videz običajni pari tam pogosto funkcionirajo precej drugače, kot se kažejo navzven. Mnogokrat se pod lepo fasado skrivajo temne plati in nasilje, četudi samo psihično. Korak do fizičnega nasilja pa je ponavadi zelo majhen. Film nam ponudi kost, saj bo, po Kozoletovem mnenju, v njem marsikdo prepoznal (nezavedni) del sebe.

Za vedno je dodobra razburkal slovenske filmske kroge že pred dobrim letom, ko je bil posnet, saj ga je režiser posnel v povsem lastni produkciji kar v domačem stanovanju, brez pomoči pristojnih ustanov (Filmskega sklada RS). Glasbo za film sta prispevali kultni skupini Patetico in Laibach, v epizodni vlogi pa blesti Kozoletov stari 'znanec' Peter Musevski.