19. LIFFe: Nogometni bog in energični Rolling Stones

Argentinskega nogometnega zvezdnika je portretiral Emir Kusturica, rock'n'roll "mladeniče" pa je na koncertu potretiral sam Martin Scorsese. Tako nogometaš kot rockerji so bili ali pa so vrhunski ustvarjalci na svojem področju, pravzaprav živeče legende. Kamni še vedno igrajo z velikim žarom, Maradona pa je pustil žogo in je pred kratkim prevzel vlogo selektorja argentinske nogometne reprezentance.

Maradona
Maradona by Kusturica je hommage sarajevskega režiserja velikanu svetovnega nogometa. Kusturica v svojem dokumentarcu povezuje portret sodobnega Maradone in obširno arhivsko gradivo. Maradono spremljamo od Argentine do Neaplja, od Kube do Barcelone, iz kroga družine in prijateljev iz otroštva do druženja s kolegi nogometaši in svetovnimi voditelji, od začetkov do svetovne slave.  

Dobro uro in pol dolg dokumentarec je vse prej kot le zgodba o nogometu. Kusturica jasno kaže, da je Maradona eden od njegovih mladostnih idolov, ko se je tudi sam podil za okroglim usnjem, in te simpatije sploh ne skriva. Režiser je izjemno spretno združil različne teme, povezane z Argentincem, od družine do njegovih težav z drogami, v ospredje pa postavi politiko, kjer Maradona zelo jasno in odkritosrčno pojasnjuje svoje poglede na lokalno in svetovno dogajanje. Kusturica je izjemno spretno dogodke nanizal v kolaž, ki gledalca pritegne. Bog nogometa, kot je Maradono poimenoval režiser, je res zanimiva osebnost. Kusturica je znal spretno v prvi plan postaviti tudi sebe, eden od najboljših prizorov pa je zanesljivo njuno "žoganje" na beograjskem stadionu Marakana.

Shine a light
Film Shine a light je režirani in zmontirani koncertni posnetek legendarne britanske skupine Rolling Stones v avditoriju broadwayskega gledališča Beasley v New Yorku, ki si ga je ogledal tudi Bill Clinton z družino. Na tem skoraj intimnem prizorišču z 2800 sedeži so Stonesi pred navdušenim občinstvom odigrali tako večino svojih starih hitov kot nekaj manj znanih pesmi. Ta večer je pod taktirko priznanega režiserja Martina Scorseseja družno spremljalo nekaj najboljših hollywoodskih snemalcev, ki so koncert posneli z vseh mogočih vidikov.

Pričakovanja, da bo režiserski mojster Scorsese, ki je v dvorano namestil neverjetno število kamer, vnesel več duha in manj spoliranih posnetkov vrhunskih kamermanov ter presegel sam koncertni dogodek, se niso izpolnila. Z nekaterimi glasbenimi gosti (Christina Aguillera, Jack White in drugi) je četverica pripravila energičen koncert s celo kopico uspešnic. To pa je na žalost v veliki meri tudi vse, saj je Scorsese razen nekaj redkih scen iz zakulisja in starih intervjujev s člani skupine ponudil "le" koncertni video. Kljub energičnemu Micku Jaggerju in karizmatičnemu Keithu Richardsu pa je to skorajda premalo, da bi s številnimi posnetki iz številnih kotov zadovoljilo gledalca, razen če je strasten privrženec te izjemne skupine.