18. LIFFe: Splav, Mandela in steklenice

Persepolis (Perspektive)

Osemletna Marjane v Teheranu konec sedemdesetih sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Skupaj z naprednima staršema in ljubečo babico uživa brezskrbno mladost in pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove Islamske republike pa prinese dobo "varuhov revolucije", ki na prebivalce prežijo na vsakem koraku. Ukloniti se mora tudi Marjane in si po novem zakrivati obraz. Njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. Začne se vojna proti Iraku, na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, človeških žrtev je vse več. Marjane postaja vedno bolj uporniška, zato jo starši pošljejo na "varno", na študij v avstrijski Dunaj, kjer pa spozna tudi drugačen svet. Pri štirinajstih se tako seznani s svojo "revolucijo" - puberteto, svobodo in prvimi romancami. Kljub navidezni sreči, na koncu ostaja sama, skupaj z grenkim priokusom življenja na tujem.

Marjane Satrapi je po svojem stripu posnela močno pripoved o odraščanju v represivni iranski družbi v obdobju med šahovim režimom in islamsko revolucijo. Izredno izvirna in iskrena animirana pripoved, ki je letos v Cannesu, na tamkajšnjem filmskem festivalu, prejela nagrado žirije.

Povratne steklenice (Kralji in kraljice)

Učitelj književnosti Josef Tkaloun (Zdeněk Svěrák), ki bi že moral v pokoj, ugotovi, da ima pedagoškega dela dovolj in da se mu ne da več ukvarjati z malopridnimi učenci, zato da odpoved v službi in odide v zasluženi pokoj. A kaj, ko kmalu ugotovi, da mu je vse bolj dolgčas. Žena Eliška ga že dolgo časa ne zanima več, zato začne tuhtati, kaj bi poslej počel. Ker kar prekipeva od energije, se najprej javi za ekspresnega kurirja na kolesu, a se nesrečno poškoduje in delo zato opusti. Nato pa se mu ponudi priložnost, da bi v supermarketu delal na oddelku za povratne steklenice, kar z veseljem sprejme. Delo sicer ni kaj prida, a mu je všeč, ker se vsakodnevno srečuje s celo kopico ljudi. In medtem, ko sam rad pogleda za drugimi ženskami in dekleti, njegov zakon in odnos z ženo le še stagnira. Pride pa dan, ko v trgovini, kjer dela, kupijo avtomat za sprejemanje steklenic, zato se službi odpove. Bliža pa se štirideseta obletnica poroke, zato se odloči, da bo ženi pripravil nekaj posebnega ...

Simpatična ljubezenska zgodba z obilico srčnega humorja, o sprejemanju starosti, znova prihaja od ustvarjalcev filma Kolja, ki je prejel tujejezičnega oskarja. Jan Svěrák je namreč zopet za glavno vlogo imenitno uporabil svojega očeta Zdeněka, ki je tudi tokrat poskrbel za scenarij. Film je letos v Karlovih Varih prejel nagrado občinstva in bil velika uspešnica v čeških kinematografih.

4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (Fokus - novi romunski film)

Študentki in prijateljici Otilia in Gabita si delita sobo v študentskem naselju leta 1987 v Bukarešti. Ker je Gabita po nesreči zanosila, dekleti družno zbereta denar, Otilia pa najame hotelsko sobo, kjer bodo "na črno" opravili splav. Gabita se po priporočilu znanke zmeni za srečanje z gospodom Bebejem, ki naj bi za krepko plačilo poskrbel, da se bo znebila otroka. Vse skupaj se zaplete pri denarju, saj ga imata dekleti premalo, obenem pa neznanec od njiju zahteva, da mu plačata kar s svojimi telesi. Žrtvuje se Otilia, ki jo ta izkušnja psihično stre, obenem pa jo najedajo dvomi, če ni tudi sama zanosila ...

Vrhunska romunska drama o vsakdanjih ponižanjih posameznika v boju za preživetje v družbi, ki jo je tačas obvladovala tajna služba Securitate. Romunija je imela sicer od leta 1966 v veljavi zakon o prepovedi splava. Ker so se generacije otrok za nekajkrat povečale, so se ženske kmalu začele zatekati k nelegalnim abortusom. Do padca komunističnega režima naj bi zaradi njih umrlo preko pol milijona romunskih žensk. Splav tako ni bil več moralno sporno dejanje, temveč gesta upora proti režimu.

Film je (zasluženo) prejel prvo zlato palmo za Romunijo na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu.

Lady Chatterley (Predpremiere)

Constance Reid, znana kot Lady Chatterley (Marina Hands), se je pri 23 letih poročila s poročnikom in lastnikom rudnikov Cliffordom Chatterleyjem. Med prvo svetovno vojno, leta 1917 Clifforda vpokličejo, s flandrijske fronte pa se vrne na vozičku in duševno na tleh. Mladi par se preseli v Wragby, kjer se Constance nostalgično in z obžalovanjem spominja svojih razigranih mladih let. Sedaj jo preganja samota in dolgočasje. Zato pa kmalu v njej strast prebudi gozdar Parkin, saj začne ob njem doživljati čustva, ki jih prej ni poznala.
Gre za uprizoritev nekdaj škandaloznega romana D. H. Lawrencea, o razbitinah življenja in ponovnem rojstvu. Razmerje med žensko visokega stanu in revnim uslužbencem njenega moža tako postane zgodba o spopadu med človeško naravo in družbenim redom ter spoznavanju samega sebe.

Francoska adaptacija Ljubimca lady Chatterley, o kateri ima večina klišejske predstave, dejstvo pa je, da se po prvem seksu prave težave šele začenjajo. Jean-Louis Coullo'ch, ki igra Parkina, zanimivo, neverjetno spominja na Marlona Branda iz filma Zadnji tango v Parizu. Po naključju  ali nalašč?

Zbogom, Bafana (Predpremiere)

V Južni Afriki je bila konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, natančneje 1968, na oblasti rasistična vlada, ki je v imenu apartheida 25 milijonom črncev odrekala osnovne človekove pravice. Opozicijo so krvavo zatrli, njene voditelje pa izgnali ali zaprli. Mladi vojak James Gregory (Joseph Fiennes) pa je kot večina tamkajšnjih belcev velik zagovornik apartheida. Ker zna lokalni jezik, dobi zaposlitev v zaporu na Robben Islandu, kjer je zaprt tudi Nelson Mandela. Gregory pa skrbi za cenzuro pošte, ki jo jetniki dobivajo le na vsakih šest mesecev. Kljub trdnemu prepričanju v politiko rasnega razslojevanja, pa Gregory, ki je imel v mladih letih tudi temnopolte prijatelje, pod Mandelinim vplivom postane pozoren na zločine in krivice, ki jih izvaja prav ta rasistična politika. Ker se med njim in Mandelo razvije trdno prijateljstvo, skupaj s svojo družino pade v nemilost pri nadrejenih in kolegih, ki še vedno verjamejo v apartheid. A vendarle dočaka, da Mandelo po dolgih letih za zapahi, naposled izpustijo.

Zanimiva in resnična zgodba o prijateljstvu med Nelsonom Mandelo in njegovim paznikom, ki ga je pazil dve desetletji in se vmes iz gorečega rasista spremenil v borca za svobodno Afriko. S tem je postal živ dokaz Mandelovih misli o tem, da se ljudje lahko spremenijo in popravijo. Poudarek je seveda na spravi, ki edina v današnjem svetu konfliktov omogoča preživetje. Mandela je, kot je znano, leta 1994 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Južne Afrike, resnični Gregory pa je umrl leta 2003 za posledicami raka.