18.LIFFe: Skinheadi, paparaci in XXY

To je Anglija (Panorama svetovnega filma)

Shane Meadows, ki nam je na 16. LIFFu ponudil film Čevlji umrlega, se tokrat predstavlja z delno avtobiografsko zgodbo o odraščanju problematičnega fanta v nestrpni thatcherjanski Britaniji.

Leta 1983 12-letni Shaun, (odlični novinec Thomas Turgoose), odrašča v dolgočasnem mestu, njegov oče je padel med falklandsko vojno, zaradi česar je še posebej prizadet, saj ga zelo pogreša. Ker Shauna sošolci in vrstniki neprestano zbadajo, se večkrat zaplete tudi v kak pretep, a kaj, ko je vedno sam proti vsem in ponavadi potegne krajši konec. Kmalu pa mu pride navzkriž skupina obritoglavcev, ki razume njegove težave in ga kmalu vzame za svojega. Ti postanejo njegova nova družina, prevzame njihovo pričesko, odkrije ljubezen, ozke hlače in čevlje znamke Martens. Shaun se končo počuti zaželjenega in spoštovanega, le njegovi mami ni vse skupaj prav nič všeč.

Ko se iz zapora vrne Combo (Stephen Graham), je skupina postavljena pred preizkušnjo. Nekdanji voditelj takoj začne navijati, da gredo v akcijo in se upirajo aktualni politiki, mladim pa je zgolj do neškodljive zabave in priložnostnega pretepa. Shaun s svojo odločnostjo in iskrenostjo Combu postane takoj všeč, Combo pa je sicer znan po nekontroliranih napadih besa. Z dekletom, o katerem je sanjal, ko je bil v zaporu, mu ne gre, problem pa nastane tudi, ker je eden iz njihove skupine jamajškega porekla. Skupino razkoljejo rasistični izpadi Comba, Shaun pa tako simobolično izgubi nedolžnost in na koncu sprevidi, kaj v življenju resnično šteje.

Prepričljiv vpogled v britansko delavsko življenje v zgodnjih osemdesetih, ki ga podoživljamo skozi oči mladega fanta in njegove ulične bande. Film nas spomni na čas zagrenjenosti, rastočega rasizma in ksenofobije, množične nezaposlenosti in na posledice vojne na Falklandskih otokih. Meadows je film deloma naredil po svojih izkušnjah iz mladosti, zato mu gre priznati, da je izvrstno ujel duh časa. Gre za surov in prav nič olepšan prikaz, podobno kot v filmih Alana Clarka (Scum, Made in Britain). Za še boljšo predstavo nam Meadows pokaže tudi dokumentarne odlomke, ki mlajšim generacijam postrežejo s potrebno zgodovinsko podlago, ostale pa nostalgično spomnijo na nedavno polpreteklost.

Njegov ameriški dvojček bi bil Generacija X, režiserja Tonyja Kaya, z Edwardom Furlongom in Edwardom Nortonom, ki prav tako poseže v srce "skinheadovstva", a na malce drugačen način.

Zbegani (Predpremiere)

Les (Steve Buscemi) je nepoznan fotograf, ki si v slogu mrhovinsrskih paparacijev želi zaslužiti vsakdanji kruh in uspeti v poslu. Zato preži na slavne osebe in si predstavlja, da ga bo en sam spektakularni posnetek naposled izstrelil med "velike ribe". Po naključju mu pot prekriža brezdomec Toby (Michael Pitt), ki ga zaprosi, da bi pri njem prenočil. Toby sicer sanja, da bi postal igralec, Les pa ga po pregovarjanju sprejme kot svojega asistenta. Kmalu se začneta sukati v zakulisju prireditev in zvezdniških žurov, Toby pa se zagleda v seksi svetlolaso zvezdnico K'Harmo Leeds (Alison Lohman). Ko se mu ob neki priložnosti ponudi, da jo pospremi do njenega hotela, se med njima zaiskri. Les je užaljen, ker ga je Toby "zapustil", zato Tobyja izda in skoraj uniči njegove možnosti pri K'Harmi. Kljub temu pa Tobyju uspe veliki met, saj tudi sam po zaslugi lovke na talente Dane (Gina Gershon), postane zvezda nove televizijske serije. Les je ljubosumen na Tobyjev uspeh, zato se hoče z njim spraviti, a ne dobi priložnosti. Ko že snuje grozno maščevanje, pa vendarle spozna, da je ponosen na Tobyja in njegov uspeh.

DiCillo ponudi vpogled v fascinanten svet slave, zvezdništva in industrije zabave. A kot pravi sam, ni hotel prikazati le bleščice zvezdniških imen in njihovega glamuroznega življenja, temveč predvsem to, da dandanes obstaja velik prepad med tistimi, ki nekaj pomenijo in nepomembnimi sleherniki. Stvar vsakega posameznika pa je, da si ustvari vrednostni sistem. Vsekakor zabaven in kratkočasen film, ki v času "paparaci rumenega novinarstva", jasno pokaže svetle in temne plati slave, zato utegne zanimati vse, ki radi prebirajo zvezdniške trače. Buscemi, ki je režiserju zelo ljubi igralec (Živeti v pozabi, Prava blondinka), tokrat ne razočara, prav tako ne mladi Pitt (Sanjači, Zadnji dnevi), ki dejansko izgleda kot brat Brada Pitta.

XXY (Perspektive)

Alex (Inés Efron) je čustveno razklana petnajstletnica, ki v sebi nosi temno skrivnost, saj se je rodila tako z moškimi kot tudi z ženskimi spolnimi organi. Zato so se kmalu po njenem rojstvu starši iz Buenos Airesa preselili v leseno hišo sredi sipin urugvajske obale. Ko družino nekoč obiščejo prijatelji iz Buenos Airesa s 16-letnim sinom Alvarom, pa se stvari še bolj zapletejo. Alvarov oče, plastični kirurg, sprejme povabilo, ker je zaskrbljen glede Alexinega zdravja. Neizogibna privlačnost med najstnikoma vse prisili, da se spopadejo s svojimi strahovi. Alex sicer skuša braniti svoje dostojanstvo, saj ima težave z vaškimi fanti, ki jo imajo za nakazo, sama pa se v bistvu ne more odločiti. Želi biti fant ali dekle? Ima rajši fante ali punce?

Čustvena in poglobljena pripoved o dekletu, ki se spoprijema z dvospolnostjo, obenem pa ima velike skrbi pred drugačnosto. Še posebej jo skrbi, kako bo to drugačnost sprejela njena okolica. Film se osredotoči na problem,  ko se na vsake toliko časa rodi kak dojenček, ki ima motnjo, znano kot spolna nedoločljivost. Gre za pripoved o čustveno labilni najstnici, ki se na brutalen način zave svoje identitete, obenem pa je jasno, da se svojega telesa še kako boji.