17. LIFFe: Lažni Kubrick in samomori

Transilvanija (Fokus)

Zingarina, ki jo je upodobila mlada in divje strastna Asia Argento, hči kultnega italijanskega režiserja Daria Argenta, je uporno dekle, ki se s prijateljico Marie odpravi v Transilvanijo, da bi poiskala moškega s katerim je noseča.

To je glasbenik Milan, ki ga je spoznala v Franciji, kjer jo je brez razlage in logičnih razlogov zapustil in se izgubil neznano kam. Zingarini ga uspe najti v osrčju Romunije, kjer poteka slavje v čast Herodu. Ko se srečata, si strastno padeta v objem, s se takoj izkaže, da je Milan v resnici ne ljubi in ni nič kaj vesel, da je prepotovala dolgo pot in ga znova poiskala. Pove ji tudi, da je odšel pravzaprav zato, da bi se je otresel.

Strto nad bridkim spoznanjem, Zingarino preplavi občutek osamljenosti in fatalizma. Ko prostovoljno zapusti Marie, pa kmalu spozna Čangala (Birol Ünel), svobodnega samotarja, ki se preživlja s preprodajanem zlata in ostalih praktičnih stvari. Srečanje dveh svobodnih duš, ki si znata dati duška, kmalu rodi ljubezen, vedno bolj pa se približuje tudi čas njenega poroda, ki se nazadnje zgodi kar sredi zimske idile na romunski deželi.

Režiser Tony Gatlif je povedal, da je za glavno vlogo želel bojevito in strastno žensko, kar mu je z Argentovo zagotovo uspelo, saj niti za trenutek ni možno pomisliti, da ji ne bi verjeli. Njena naravna igra je prepričljiva, hkrati pa se izvrstno dopolnjuje z igro Ünela (Z glavo ob zid). Oba lika igralca krmilita s strastjo in vso potrebno obsesijo, svoje pa prida tudi izvrstna romska glasba.

Na ogled še v petek, 24. novembra, ob 11. uri (Kinodvor) in bo 16. uri (Kino Komuna).

Jaz, Kubrick (Predpremiere)

Film o britanskem sleparju Alanu Conwayju (izvrstni John Malkovich), ki je kar nekaj let živel na veliki nogi. Potikal se je po londonski sceni, se gibal v družbi uglednih ljudi in se izdajal za legendarnega režiserja Stanleyja Kubricka.

Pravemu Conwayju je zagotovo precej pomagalo tudi filmarjevo legendarno puščavniško življenje, saj je bil tudi zato v precej lažjem položaju, ker večina ljudi ni vedela, kako pravi Kubrick v resnici pravzaprav izgleda. Homoseksualni Conway je tako veliko lahkovernežev oskubil za njihov denar, nazadnje prišel celo v časopise, obenem pa se ni potrudil niti toliko, da bi se pošteno naučil Kubrickovo filmografijo. A kaj, ko so ljudje tako lahkoverni in jih je njegova suverenost in besedna spretnost zlahka prepričala.

Znano je tudi, je sam Kubrick zanj vedel in je med snemanjem zadnjega filma Široko zaprte oči svojemu dolgoletnemu pomočniku Tonyju Frewinu naročil, da naj sledi vsakemu koraku tega prevaranta. Tudi zato, ker je hodil naokrog in se pretvarjal, da je on, to pa samo zato, da bi lažje prišel v klube in hlače mladih fantov. Tri leta pozneje je Stanley umrl, Frewin pa je obsežne zapise o Conwayu strnil v scenarij, ki je zamikal režiserja Briana W. Cooka, da je o tem posebnežu naredil duhovit in zanimiv film.

Tega bodo z veseljem "pomljaskali" poznavalci Kubrickovih filmov in tudi ostali filmski navdušenci, saj ponudi veliko humorja, režiser pa je v njem uporabil znane glasbene viže, ki jih lahko najdemo tudi v Kubrickovih filmih. Seveda pa ne razočara tudi v vlogo vedno popolnoma vživeti Malkovich.

Most (dokumentarni)

Kaj se zgodi, če dobite idejo in greste posnet dokumentarec o samomorilcih, ki skačejo z znamenitega mostu Zlata vrata (Golden gate) v San Franciscu?

Na to idejo je prišel filmar Eric Steel, ki nam v svojem nekoliko razvlečenem dokumentarcu Most predstavi predvsem svojce in prijatelje tistih, ki so skočili s tega znamenitega mostu. Za neke bajeslovna lepota, za druge pa zgolj konec težke življenjske poti. Omenjeni most je namreč najbolj priljubljena samomorilska točka na svetu, saj mnogi Američani prepotujejo kilometre in kilometre, da bi se lahko z Zlatih vrat vrgli v globino.

Steel je celo leto 2004 z ekipo most snemal z dveh lokacij in tako posnel 23 smrti v tistem letu, nekaj pa jim jih je uspelo tudi pravočasno preprečiti. Obenem so posneli tudi več kot 100 ur pogovorov s prijatelji, družinami in pričami, ki podrobno pripovedujejo žalostne zgodbe o bitkah z depresijo, zlorabi substanc in duševnih boleznih.

Na nek način bi Most lahko označili za "snuff" film, saj pokaže kar nekaj samomorilskih skokov, ki so jih ujeli na kamero. Seveda so to prizori, ki bodo marsikoga spremljali še nekaj časa, saj je nemogoče razložiti, kaj se pravzraprav dogaja v glavah tistih, ki zberejo pogum in na tak način odidejo s tega sveta.

No, v tolažbo tej tragiki, pa film predstavi tudi zgodbo mladega fanta, ki je skok z mostu preživel in sedaj verjame v življenje, čeprav mora zaradi duševne bolezni zdravje vzdrževati s tabletami. Film na trenutke tako vendarle ponudi nekaj klicev v nedosegljive kotičke človeškega uma in spodbudi k premisleku in drugačnemu razmišljanju o samomorih.

Na ogled še v nedeljo, 19. novembra, ob 16.45 uri (CD - Kosovelova dvorana) in v sredo, 22. novembra, ob 14.30 uri (CD - Kosovelova dvorana).

Strup za ženske (Predpremiere)

Strup za ženske je prvenec režiserja Laurenca Dunmora, ki ga je posnel po drami Stephena Jeffreysa in prikazuje vzpon in zaton razvpitega razuzdanca Johna Wilmota, grofa Rochestrskega, ki ga igra kultni Johnny Depp.

Wilmont, ki je bil prijatelj kralja Charlesa II., je bil razvpit predvsem po tem, da je v Angliji 17. stoletja pisal izjemno namigljive pesmi, ki jih preveva eksplicitna seksualnost, nekatere pa tudi filozofski pogled na življenje.

Film tako ponuja vpogled v njegovo dekadentno škandalozne londonske pustolovščine, strastno romanco z mlado igralko Elizabeth Barry (Samantha Morton) in pisanje obscene drame, ki nesramno in kvantaško sramoti samega monarha Charlesa II. (John Malkovich), ki je dramo naročil, kar vodi v grofov izgon in končen propad.

Gre za očarljivo raziskavo življenja strastnega moškega, njegovih ljubezni in njegovega genija ter neverjetne spretnosti, kako to nadarjenost izdati z dejanji. Rochester se tako po režiserjevih besedah ni bil sposoben premagati, da ne bi uničil tistega, kar mu je bilo zares pomembno. Film tako ni zgodba o hladnem obupu, temveč prej o toboganu čustev, idej in provokativnih vprašanj.

Skratka film, ki se ne sramuje pokazati prave narave človeške perverznosti in golega poželenja. Ali kot pravi Depp v prologu: "Moški mi bodo zavistni, ženskam pa bom ostuden." Kakor kdo in kakor kateri. Stvar okusa.

Strup za ženske je tako po tematiki kot po vzdušju Idealni kandidat za dvojno projekcijo s filmom Škandalozno pero iz leta 2000, režiserja Philipa Kaufmana, v katerem je podobno "pokvarjenega" Marquisa de Sada upodobil oskarjevec Geoffrey Rush.