Razdružene države Amerike (Naši)
Skupna Laibach se je novembra 2004 podala na četrto ameriško turnejo. Čas turneje je bil dovolj zgovoren, potekala je neposredno po ameriških volitvah, ko je George W. Bush v predsedniški tekmi zmagal drugič in liberalno misleče Američane pahnil v obup. Koncertirali so predvsem v "demokratskih" zveznih državah in Kanadi, posnetki pa poleg glasbene predstave jasno odražajo tudi ideološki naboj in travmatične povolilne občutke.
Izvrsten prikaz sodobnega stanja Američanov, ki je poln obupa in klicev na pomoč. Laibach so tako po mnenju vprašanih prišli v ZDA ob pravem času, jim pokazali ogledalo in jih pozvali k temeljitemu premisleku. Sicer pa je NSK-jev ideolog Peter Mlakar obiskovalcem koncertov povedal kar naravnost da "Američani niso kaj prida pametni, a jim je prav zato marsikaj odpuščenega".
Režiser Sašo Podgoršek, ki se je izkazal že s Temnimi angeli usode (1999) in Sladkimi sanjami (2001), je film posnel, zmontiral in produciral z veliko premišljenosti in estetskega občutka, saj se videno in slišano gledalcu usede globoko v možgane. Forma klasičnega koncertnega filma oz. glasbenega dokumentarca pa je tako nadgrajena z duhovito in neposredno kritiko ZDA, ki prihaja kar od Američanov samih, obenem pa je podkrepljena s pamfleti skupine Laibach.
Skrito (Predpremiere)
Georges Laurent (Daniel Auteuil), voditelj priljubljene televizijske oddaje o literaturi, in Anne (Juliette Binoche), literarna založnica, nekega dne pred vrati svoje pariške hiše najdeta skrivnostno pošiljko. Ta vsebuje videokaseto, na kateri je posnetek vhoda v njuno hišo ter bizarno risbo krvavega obraza.
V naslednjih dneh prejmeta še nekaj podobnih pošiljk, posnetki pa postajajo vedno bolj predrzni in se začno navezovati tudi na njuno zasebnost. Zadevo prijavita policiji, a jima ta, dokler se kaj resnega ne zgodi, ne more pomagati. Občutek nemoči in brezupa postaja vse močnejši, vmeša pa se tudi občutek nezaupanja, saj Georges trdi, da se mu dozdeva, kdo bi to lahko bil, a tega "ne more" zaupati ženi Anni.
Ko eden izmed posnetkov razkrije vhod v neznano stanovanje, se Georges zadevo odpravi raziskat in v stanovanju najde Alžirca Majida, na katerega ga vežejo ne preveč lepi spomini iz otroštva. Majidovi starši so namreč nekdaj delali za Georgesove starše, sam pa je osirotel in so ga kasneje po Georgesovi zaslugi poslali v sirotišnico. Majid sedaj trdi, da ga je Georges oropal za izobrazbo in (posledično) življenje, čeprav zanika, da bi imel karkoli s kasetami.
Film nam ne razkrije, kdo nadleguje družino, saj to ostane "skrito". S komentarjem sodobne zahodne družbe in skorajda preroškim videnjem prihajajočih nemirov v Franciji, je režiser Michael Haneke izrazil močno politično kritiko. Obenem pa gre seveda za "skrito" potlačitev nekdanjega krvavega francoskega kolonialističnega zatiranja, kar se najbolj jasno reflektira prav v glavnem akterju Georgesu.
