Film/TV

16. LIFFe: Jarmusch za množice

Ljubljana, 16. 11. 2005 14.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Kultni Jim Jarmusch v najbolj všečni izdaji doslej. Judovstvo med vero in ljubeznijo ter španski temperament v zgodbah malih ljudi.

Strti cvetovi (Predpremiere)

Jim Jarmusch
Jim Jarmusch FOTO: Reuters

Don Johnston, ne Johnson, kot v filmu večkrat poudari sijajni Bill Murray, je vsega sit 60-letnik, ki ga zapusti še zadnja, veliko mlajša ljubimka Sherry (Julie Delpy). Še isti dan pa po pošti prispe pismo v rožnati kuverti, v katerem ga neimenovana pošiljateljica obvešča, da njegov 19-letni sin, za katerega nikoli ni vedel, verjetno prihaja na obisk. Don pismo pokaže sosedu Winstonu (Jeffrey Wright), očetu petih otrok s tremi službami, ki za povrhu najde še čas, da je ljubiteljski detektiv. Ta Donu naroči, naj naredi spisek vseh žensk, s katerimi je ljubimkal pred dvajsetimi leti, nato pa bosta naredila načrt, kako se bosta zadeve lotila. Don na koncu pride do petim možnih imen, a mu detektiv Winston pove, da je ena že žal pokojna. Don se tako po Winstonovem načrtu odpravi na pot in obišče vse štiri ženske z namenom, da bi ugotovil, katera mu je poslala pismo oz. katera je mati njegovega otroka.

Kultni režiser Jim Jarmusch se je v filmske anale vidneje zapisal že sredi 80-ih s filmom Bolj čudno od raja (1984), nadaljeval je z izvrstnim Pod udarom zakona (1986), sledili pa so še Vlak skrivnosti (1989), Noč na zemlji (1991) in Mrtvec (1995). Strti cvetovi so zagotovo njegov najbolj všečen film, ki bo pritegnil široke množice, ne le njegovih zvestih privžencev. Obenem pa v filmu nastopi tudi plejada filmskih zvezd, poleg Murrayja še Sharon Stone, Jessica Lange, Frances Conroy in Chloe Sevigny.

Murray, ki igra glavnega junaka, je na stara leta zablestel v vsej svoji igralski in komični veličini. Zametki oz. prestop od neumnih komedij, kjer je ponavadi igral "klovna" (Groundhog Day, Izganjalci duhov, Kaj bomo z Bobom?) je naredil že pred leti, ko je nastopil v filmu Rushmore Wesa Andersona (z njim je sodeloval še dvakrat, v Veličastnih Tennenbaumih in The Life Aquatic with Steve Zissou) in seveda v Izgubljeno s prevodom Sofie Coppola.

Z Jarmuschem se je srečal šele leta 2003, ko sta sodelovala pri filmu Kava in cigareti. Kajti take, navidez nazainteresirane in zdolgočasene igre, ki z minimalnimi sredstvi poskrbi za maksimalni komični učinek, je sposoben le izkušen in genialen igralec, kar je Murray v dolgih letih igranja nedvomno postal.

Mali Jeruzalem (Perspektive)

Sarcelle je pretežno judovsko predmestje v okolici Pariza, ki ga imenuejo tudi Mali Jeruzalem. Osemnajstletna Laura je zagrizena študentka filozofije, ki pa je vse bolj razklana med tradicionalnimi vzorci judovske vere, ki jih doživlja v krogu svoje družine in povsem drugačnim svetom razmišljanja, kakršnega ponujajo filozofske knjige. Da je zmeda v njeni glavi popolna, pa se vmešajo še čustva. In kljub temu, da Laura kategorično noče podleči, da bi čustva vodila njen razum, se naposled le vda in prisluhne srcu. In medtem ko njena sestra na vso moč poskuša oživeti njen nekoliko zavožen odnos z možem, Laura boje boj s čustvi, razumom in globoko zakoreninjenimi judovskimi običaji. Srečanje z zaljubljenostjo in s prvo izkušnjo poželenja namreč razburka vsa njena dosedanja prepričanja.

Režiserka Karin Albou je s filmom nakazala univerzalno dilemo, ki pesti mnoge posameznike v sodobni družbi. To je konflikt med verskimi dogmami in svobodno voljo. Kajti po njenem "brez svobodne volje in možnosti, da to voljo izrazimo, nismo nič drugega kot marionete".

Dober prikaz ortodoksnega judovstva v modernem svetu, ki navkljub navidezno trdni veri nekoliko šepa - v človeškem faktorju. Oče kljub tradicinalni vlogi poglavarja v hiši in navidez trdni veri, vara svojo ženo. Po drugi strani pa je zanimivo, da se režiserka kljub strogim judovskim zapovedim ne sramuje pokazati golote ali antisemitizma.

Sijajen prvenec Alboujeve, v katerem blesti Fanny Valette, ki deluje kot sestra Audrey Tautou (Amelie, Umazane lepe stvari, Dolga zaroka).

Tapas (Obzorja)

Barvita španska četrt Barcelone je mesto, kjer se križajo usode preprostih ljudi, starih in mladih, domačinov in priseljencev, zaljubljenih in tistih, ki hlepijo po ljubezni. Lolo je lastnik restavracije, ki ga zapusti odtujena žena Rosalia, zato si poišče novo pomoč v kuhinji. Javi se kitajski priseljenec Mau, čigar tortilje kmalu zaslovijo. Stari Don Mariano izve, da ima raka na pljučih, pred njim pa naj bi bilo le še nekaj mesecev življenja. Žena Conchi ga kljub brezizhodni situaciji poskuša spraviti k zdravniku, zato v Lolovem lokalu občasno preprodaja mamila. Racquel pa je dekle, ki jo je pred dvema letoma zapustil mož, novo ljubezen pa si poišče kar prek interneta ...

Prvenec režiserjev Corbacha in Cruza se posveča sodobnim odnosom med ljudmi, kjer vsak nekaj skriva, obenem pa nihče nikoli ne ve, kaj se v resnici dogaja s sosedi, sodelavci in kolegi. Režiserja namreč naslov 'Tapas' razlagata kot "izraz, ki se povezuje s hrano, pa tudi s 'pokrovi', s katerimi v življenju skrivamo stvari".

Film je privlačen in razdrobljen vpogled v življenje malih ljudi. Nekatere situacije se zdijo mestoma skoraj neverjetne, a film nikoli ne izgubi prvinskega žara in občutka pristnosti. Kljub lahkotni zasnovi filma, pa gledalce lahko pripravi tako do smeha kot tudi joka, saj ves čas ostaja prizemljen in vsakdanji.