Zvodniki in prostitutke

Kazenski zakonik Republike Slovenije na področju prostitucije in trgovine z ljudmi obravnava kazniva dejanja zvodništva, posredovanja pri prostituciji in spravljanja v suženjsko razmerje. Slovenska policija je med letoma leta 1991 do 2001, torej v najbolj občutljivem tranzicijskem obdobju, obravnavala 43 kaznivih dejanj zvodništva in 145 kaznivih dejanj posredovanja pri prostituciji.

Obe kaznivi dejanji inkriminirata posrednike, ki navajajo ali spodbujajo osebe k prostituciji, ki omogočajo prostitucijo, pridobivajo in izročajo osebe za izvajanje prostitucije. V istem obdobju je policija obravnavala 19 primerov kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje, za katero je zagrožena najvišja zaporna kazen deset let.

Po podatkih medresorske skupine za boj proti trgovini z ljudmi so policisti v letu 2003 tožilstvu podali 16 kazenskih ovadb; dve zaradi spravljanja v suženjsko razmerje, trinajst zaradi posredovanja pri prostituciji in eno zaradi zvodništva. Uradna statistika torej ni ravno v podporo splošnemu prepričanju, da se v Sloveniji nahaja naravnost neverjetno število grobijanov, ki maltretirajo naivne, ogoljufane in zapeljane seksualne delavke z vzhoda. Mimogrede, po grobih in neuradnih ocenah v Sloveniji deluje približno 2.500 prostitutk, ki s svojimi uslugami ustvarijo več kot enajst (neobdavčenih) milijonov evrov prihodka. Si je potem sploh smiselno zastavljati vprašanje, koliko je pri nas organizatorjev spolnih storitev?

Insajderji trdijo, da je to težko ocenjevati, vendar če naj bi bilo v Sloveniji 2500 prostitutk, potem naj bi bilo tako imenovanih zvodnikov kakih dvesto. Po njihovih izkušnjah je delo z več kot dvanajstimi ženskami za Slovenijo že velik organizacijski zalogaj, kar pa ne pomeni, da takih organizatorjev ni.

Prav tako je menda neumno govoriti o samostojnih spolnih delavkah in podjetnicah, saj naj ne bi bilo prostitutke, ki ne bi imele svojega angela varuha, pa recimo temu fant, mož, prijatelj, znanec, menadžer, zaščitnik ali zvodnik. »Če nič drugega, dekleta in žene v tem poslu angela varuha potrebujejo zaradi varnosti, da jim na vrata ne potrka neznanec, ki bo rekel: 'Ljubica, ti pa mojim puncam odžiraš kruh, zato se odloči, ali nehaš ali pa od danes naprej delaš zame.' Če se greš tako imenovanega zvodnika in če hočeš s tem kaj zaslužiti, potem moraš upoštevati troje: diskretnost, stroge poslovne odnose s strankami in delovno silo ter prijatelje, ki imajo prijatelje pri policiji. Vse to pa stane,« pravi eden od organizatorjev.

Slovenski trg s spolnimi storitvami je začel posebej bujno cveteti po osamosvojitvi leta 1991, ko so tudi na Ministrstvu za notranje zadeve zaznali občuten porast prostitucije, med prostitutkami pa se je začelo povečevati število deklet in žensk iz Ukrajine, Moldavije, Rusije, Bolgarije, Romunije in iz republik nekdanje Jugoslavije v starosti od 18 do 40 let.

Organizatorji spolnih uslug, ki so v poslu že deset in več let trdijo, da v Sloveniji še nikoli niso sodelovali s plesnimi artistkami z vzhoda, ki bi zavrnile možnost dodatnega zaslužka z nudenjem spolnih uslug. Prav nasprotno, mnoge naj bi že takoj na začetku spraševale, kako bi lahko to dejavnost karseda nemoteno opravljale v obojestransko korist, torej tako, da jih policija ne bi zasačila in deportirala nazaj v domovino.

V zgodbe, da vzhodnjakinje v Sloveniji masovno silijo v prostitucijo, verjame malokdo. »Ne moreš zapeljati in zavesti več kot pol milijona žensk, kolikor jih je emigriralo samo iz Ukrajine. Saj dobro vedo, s čim se največ zasluži. Bil sem priča, kako so se štiri ukrajinska dekleta stepla za delovno mesto v nekem nemškem eros centru. Iz lastnih izkušenj vem, da se ruske študentke na veliko nastavljajo bogatim turistom po moskovskih lokalih in za dolarje seksajo z njimi. Zlorabe se pač dogajajo, ampak saj se v vsakem poklicu,« trdi človek, ki se z organizacijo spolnih uslug in storitev pri nas ukvarja že od leta 1989.