Ne glede na politiko pomladne sproščenosti, ki poganja iz vseh por življenja in si mimogrede podreja sfere človekovega delovanja in udejstvovanja, prebivalci Slovenije, države blaginje in nesojenega svetilnika Evrope, v spolnosti očitno niso nič bolj razgledani kot so bili v času socializma. Kvečjemu manj.
Tako kažejo ankete med srednješolci, tako kažejo sondaže med študenti in tako konec koncev kažejo vprašanja glede spolnosti, ki jih kot zaupne besede objavljajo nekateri tiskani mediji. Na kakovosti dejansko pridobiva le konservativno oziroma kar puritansko stanje duha.
»Po cerkvenih zapovedih je nenormalno vse, kar ni koitus v prokreativnem smislu. Bog naj bi človeku dal védenje o spolnosti samo zato, da bi nadaljeval vrsto. To je neumnost, bog pa ni neumen. Če bi to hotel, potem nam ne bi dal spolnega poželenja, erogenih con in užitka v telesnosti. Resnica je drugačna. Sleherno spolno dejanje, v katerem uživata oba partnerja, je normalno. Objektivnost je v tem primeru povsem irelevantna,” mi je v intervjuju za Mladino pred leti povedal prim. dr. Marijan Košiček, psihiater, psihoterapevt ter avtor prvega in edinega slovenskega seksološkega leksikona, ki je svoje védenje posvetil preučevanju spola, ljubezni in zakona. Na to temo je napisal tudi kakih trideset knjig, ki pa jih tisti, ki bi jim najbolj koristile, ne bodo nikoli vzeli v roke, saj jih podobno kot obcestne panoje z rentgenskim posnetkom koitusa smatrajo za čisto pornografijo.
Dr. Košiček je bil namreč zadnji akademsko izobraženi psihoterapevt, ki je vse do smrti leta 2003 pod svojim pravim imenom v rednih časopisnih rubrikah obširno odgovarjal na pisma bralcev s seksualno problematiko. Mnogi so ga ohranili v spominu kot najpopularnejšega seksologa, ki je naprej Jugoslovanom, nazadnje pa Slovencem skušal dopovedati, da ljubezen ne pride sama od sebe in da tudi takrat, ko pride, pogosto boli.
»Ne tolažimo se z lažnim upanjem, da so nebesa ali kake vesoljske sile odgovorne za naše življenje, za napake, ki jih delamo, za predsodke, ki jim sužnjujemo, za samoprevare, s katerimi se slepimo,« je svetoval Slovencem in Slovenkam, trajno zaznamovanim s kroničnim alkoholizmom, negotovimi prvimi poljubi, nesrečnimi ljubeznimi, (z)dolgočas(e)nimi parterji, mozolji, prehitrimi in nekvalitetnimi orgazmi ter pomanjkljivimi higienskimi navadami.
Po dr. Košičku - s častno izjemo eruptivnega in konstantno provokativnega dr. Janeza Ruglja – na področju seksualnih nasvetov nihče več ne želi ali pa ne zna brez dlake na jeziku periodično uveljavljati svoje akademsko potrjene avtoritete. Drži, enega od verjetnih razlogov gre iskati tudi v razvejanosti svetovnega spleta in poplavi specializiranih forumov, na katerih si volilno telo daje duška in tako z izganjanjem paranoičnega strahu pred goloto in seksualnostjo postopoma zdravi samo sebe.
Zanimivo, prav v času, ko nam premier Janša napoveduje obdobje materialne blaginje z zabaviščnimi parki vred, v medijih narašča število alternativnih, ezoteričnih in duhovno usposobljenih gurujev, ki jim seks pomeni špansko vas. Nič čudnega torej, da Antenine Zaupne besede še naprej ostajajo silno priljubljeno, često pa tudi referenčno branje za otroke in mladino na področju slovenske poljudne seksologije.
