Vroči gonzo filmi

Izraz gonzo se dandanes največkrat uporablja v zvezi z navidez amaterskimi seksualno eksplicitnimi epizodami brez scenarija, scenografije, kostumografije in ostalih samoumevnih standardov filmske produkcije. Gonzo se je v pornografski besednjak prikradel z literarnega področja. Točneje, iz zapisov Hunterja S. Thompsona, kultnega pisca in začetnika tako imenovanega gonzo novinarstva, ki je leta 1971 dobilo spomenik v obliki romana Strah in groza v Las Vegasu. Thompsonovo gonzo novinarstvo se je od običajnega razlikovalo po tem, da je nekje do ene tretjine temeljilo na preverljivih dejstvih, preostali dve tretjini pa sta odpadli na Hunterjeve osebne vtise, mnenja in opazke ter videnja in podobe pod vplivom omamnih substanc.

In tako kot je Thompson zapovedano objektivnost žurnalizma na svojstven način nadgradil z osebnimi videnji, so gonzo porniči premaknili meje trdoerotičnega ustvarjanja takorekoč do vrat potrošnikovega doma. Samozvanim režiserjem ni bilo niti najmanj nerodno potrkati, če so potrebovali svež igralski kader. »Lep dan voščimo. Lepo ženo imate, bi se dala dol za našo produkcijsko hišo? Pol urce, posnamemo, plačamo in gremo. Honorar ni visok, je pa neobdavčen in v gotovini. Da o morebitni slavi niti ne govorimo.« Tako nekako. Ni jih bilo malo, ki so rekli da. Ne toliko v lastno slavo kot v slavo gonzo produkcije.

O fenomenu gonzo pornografije se je začelo resneje govoriti na samem začetku devetdesetih, ko je ameriško zabavno industrijo za odrasle v dolini San Fernanda in na širšem območju Los Angelesa naskočila neobremenjena, hitra in drzna MTV generacija. Kupili so video kamere in proizvodnja dinamičnih, kratkih, koncentriranih epizod za nekaj sto dolarjev je stekla. Bila cenejša, pa še uporabo tipke FF je zreducirala na minimum, ker je bil cel film en sam goli seks . Nič drugega kot neizčrpna zaloga svežih obrazov, mičnih teles in vzburljivih oblin. Brez predsodkov, brez kompromisov. Seks je postal orožje in vzeli so ga v roke. Industrija jim je kmalu sledila in po zaslugi mularije s kamkorderji so čez noč postali zvezde ljudje, ki so še včeraj združevali delo v državnih službah: recimo Ed Powers, Max Hardcore in Seymore Butts.

Čeprav mnogi pornofili menijo, da je gonzo ameriški izum, to ne drži povsem. Res je, da so Američani gonzo filmarijo povzdignili v umetnost, toda zametki te podzvrsti so kljub temu nastajali v stari dobri Evropi. Leto nič ameriškega pornografskega štetja je dejansko napočilo leta 1972, ko je v kinematografe prišlo Globoko grlo z Lindo Lovelace, torej vsaj štiri leta po seksualni revoluciji na stari celini. Skandinavske države so pornografijo legalizirale že konec šestdesetih in nemudoma začele proizvajati tisoče in tisoče rolic z vročimi super 8 filmčki, predniki sodobnih gonzov, ki so ropotali na domačih projektorjih širom po svetu, tudi v ZDA. Neumorni nemški režiser Harry S. Morgan je zakonske pare, ki so bili pripravljeni seksati pred kamero, iskal že v drugi polovici osemdesetih. Mnoge je izkušnja tako navdušila, da so pustili službo in ostali v profesionalnem porno biznisu.

Kakšna je potemtakem razlika med amaterskim porničem in gonzom? Najbolj eleganten odgovor bi bil, da je vsak amaterski pornič gonzo pornič, medtem ko vsak gonzo pornič ni amaterski pornič. In najvažnejše, pri gonzu so režiser, glavni igralec, koordinator dogajanja, moderator, snemalec ter montažer združeni v eni osebi. Odkar so zmogljivi digitalni kamkorderji po konkurenčnih cenah dostopni širokemu krogu potrošnikov, je porno filmar in gonzo avtor lahko vsak.

Po lastnih besedah je svoj domači pornič s partnerjem posnela tudi Rachel Morris, sodelavka revije Cosmopolitan, ki ureja prispevke s področja seksualnosti. »Sem feministka in večina pornografske produkcije mi razumljivo ni všeč. Naj govorijo, kar hočejo, po mojem so ženske v porno industriji še zmeraj hudo izkoriščane in zlorabljene.« So pač v vlogi plačanih spolnih objektov, trdi Rachel, ki se je med snemanjem svojega lastnega porniča počutila ravno nasprotno – kot aktiven osebek. »Med spolnimi igrami najbolj razkriješ svojo ranljivost, zato te toliko bolj zbližajo s partnerjem. Kljub temu pa mi je bilo snemanje v zabavo in sprostitev.«