Valentinove ljubezni

Statistike kažejo, da valentinovo v Evropi najbolj vneto praznujejo Britanci, ki so pripravljeni za srčkaste voščilnice in ostale sezonske potrebščine vsako leto zapraviti več kot 70 milijonov funtov. Drobiž v primerjavi z Američani, ki v čast valentinovanja na leto odštejejo trikrat večjo vsoto. Mimogrede, za valentinovo približno pet odstotkov Američanov z darili zasuje tudi svoje hišne ljubljenčke. Kar navsezadnje ni dosti. Vsaj glede na podatek, da male hišne prijatelje za božič obdaruje skoraj polovica sonarodnjakov Georga Busha mlajšega.

Stroka si na ta dan vsako leto znova postavlja enaka vprašanja: Sta ljubezen in spolna privlačnost čustveni reakciji, ki ju stimulirajo možgani? Kemija, takorekoč? Pogojni refleks? Dediščina ranega otroštva, ko se ljubezen pojavi kot samoohranitveni nagon? Ali res moramo imeti nekoga radi? Raziskovanja domnevnih kemičnih osnov ljubezni se je lotila skupina ameriških univerzitetnih psihologov. Moške prostovoljce so razdelili v dve skupini. Prvo so na drugo stran reke poslali čez improviziran viseči most, skupina številka dve pa je reko rutinsko prečkala po navadnem mostu. Vsakega udeleženca eksperimenta je onkraj reke čakalo privlačno dekle, mu pod pretvezo, da dela anketo, zastavilo peščico nepomembnih vprašanj ter izročilo vizitko s svojo telefonsko številko, češ, pokličite jutri, če vas zanimajo rezultati. Naslednji dan je poklical le eden od desetih tipov, ki so se sprehodili čez navaden most, in kar sedem od desetih moških, ki so se nad reko lovili po visečem mostu.

Tule je strokovna diagnoza: Moški z visečega mostu so strah in negotovost, ki sta se jim vtisnila v spomin med prečkanjem, podzavestno pomešali s čustvenim vznemirjenjem, ki ga sproža spolna privlačnost. Prav spolna privlačnost v kombinaciji z naklonjenostjo pa je tisti ključni dejavnik, ki odloča, da se v posameznikovem emocionalnem mikrokozmosu namesto jeze, strahu ali žalosti aktivira ljubezen. In zakaj so za poskusne zajčke izbrali moške, ne pa žensk? Ker so moški po prepričanju psihologov na tej ravni za ljubezenske impulze bolj dojemljivi kot ženske, ki moške baje presojajo na osnovi njihovih čustvenih, intelektualnih in ekonomskih potencialov.

Kaj pa storiti v primeru, če je ljubezni premalo? Psihologija in psihiatrija sicer poznata nekaj odgovorov, a ljudje so mnenja, da se je v takih primerih najbolje zateči k urokom, točneje k ljubezenskim napojem. Slišati je, da so bili skozi zgodovino najučinkovitejši tisti na osnovi alkohola, s katerim so čarovnice mešale ostale magične sestavine. Nekateri so bili tako dobri, da so se recepti ohranili vse do današnjih dni, le da jim zdaj ne rečemo več ljubezenski napoji, ampak koktejli. Zato pazite, da na valentinovo ne ostanete brez glave, tako kot sveti Valentin. Rimski imperator Klavdij II. mu jo je snel, ker je navkljub njegovi izrecni prepovedi poročal kristjane. Poročati se niso smeli, ker naj bi poroka pomehkužila vojake, saj so se nato namesto z vojskovanjem raje ukvarjali z družinami.

Da je Valentin umrl 14. februarja, so določili šele v srednjem veku. Prav na ta dan se po starem izročilu menda začnejo ženiti ptiči, ki dekletom napovedujejo prihodnost. Če dekle na valentinovo najprej uzre vrabca, bo poročila revnega moža, s katerim bo v zakonu srečna. Če najprej sreča taščico, bo vzela mornarja in bo pogosto sama. Če pa vidi liščka, jo čaka poroka z milijonarjem.