V postelji s politiki

Ste opazili, da do sedaj še noben politik ni odstopil izključno zaradi seksualne afere, marveč zaradi lastne neprofesionalnosti?

Spolni škandali so bili od nekdaj sredstvo, s katerim je moč najhitreje pritegniti pozornost javnosti. Niti Bill Clinton leta 2000 ni izgubil zato, ker bi svojo najljubšo znamko cigar namakal v mednožje Monice Lewinsky, še manj zato, ker je na njeni znameniti modri oblekici pustil nekaj kapljic sperme. Izgubil je zato, ker je lagal. Z dvignjenim kazalcem je zatrjeval, da naj dobro poslušamo, kaj bo povedal. In povedal je, da s to žensko, Monico Lewinsky, ni seksal. V prokreativnem smislu tega res ni storil, toda niti Američani niso tako neumni, da bi fafanje kupili kot nekaj neseksualnega. Za nagrado so dobili zelo eksplicitno poročilo neodvisnega preiskovalca Kena Starra o 'največji aferi po Watergatu', ki ga je kakopak financiral republikanski tabor in s katerim je pornografija sredi belega dneva in ob pomoči vseh medijev vstopila dobesedno v vsak ameriški dom, a je nihče ni prepoznal kot takšne, saj zraven ni bilo slik. "Uboga Amerika," so takrat zabavljali evropski mediji. "Na eni strani strastni predsednik, ki takorekoč v sosednji sobi vara ženo, na drugi strani pa njegovi krepostni kritiki, ki celo ples pred poroko smatrajo za greh. Z nacijo, ki cele dneve porabi za razpravo, ali se oralni seks res uvršča med spolne odnose, mora biti nekaj hudo narobe."

In Slovenija? Domnevna svingerska afera z Aurelijem Jurijem je neslavno potihnila, ker dotičnega nikoli niso zalotili spuščenih hlač. Več sreče je imel že pokojni tabloid, ki je poslanca Pavla Ruparja zalotil v romantičnem ravsu s kvazi novinarko, ki je bila obenem tudi podnajemnica v njegovem stanovanju. Vse ostalo, od znamenite Mladinine fotke Igorja Bavčarja s Sašo Gerdej na začetku devetdesetih do izjave Boruta Pahorja, da zvestoba ni njegova največja vrlina, ostaja na nivoju trača iz rumenega tiska in zaenkrat še ni šlo v cvet.

Javnost ni vzrojila niti takrat, ko se je pokojni predsednik Janez Drnovšek na lepem spomnil, da ima nezakonsko hčer, še manj pa gre volilnemu telesu v nos to, da premier Janez Janša, prvi zagovornik tradicionalnih vrednot in veliki simpatizer katoliške cerkve, še zmeraj živi tako, kot je živel takrat, ko so ga vodili bolj levosučni politični nazori: na koruzi.

Smo potemtakem Slovenci in Slovenke bolj strpni do spolnih postolovščin naših funkcionarjev in predstavnikov ljudstva, kot so denimo pregovorno zafrustrirani Angleži ali s puritanskim virusom okuženi Američani? Niti ne, Slovenci in Slovenke smo v prvi vrsti bolj preračunljivi, saj očitno premoremo več zdrave pameti od Angležev in Američanov. Strpni in prizanesljivi smo, ker se med seboj takorekoč vsi poznamo, če pa se nam kdo osebno zameri ali nas po domače nategne, lahko postanemo hudo neprijetni.