Pat Califia, avtorica knjige o lezbični spolnosti Sapfin dotik, večkrat omenja ženske, ki pri vrhuncu naslade iz nožnice brizgnejo večjo količino tekočine. Mnogi izvedenci so prepričani, da ženske, ki ejakulirajo, v resnici izločajo urin, kar pa ne bo držalo, saj tekočina ne priteka iz sečnice, ampak iz nožnice, točneje iz žlez, ki obdajajo sečnico.
Da nekatere ženske ejakulirajo, vedo zdravniki že od antike dalje. Aristotel je prvi opisoval hotnice, ki iz vagin pod pritiskom izločajo neko tekočino. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je splošna medicina tovrstne primere vrgla v isti predal skupaj s primeri urinarne inkontinence, še pol stoletja kasneje pa sta slovita seksologa William Masters in Virginia Johnson med preučevanjem žensk, ki naj bi jim ušlo med spolnim aktom, pojem ženske ejakulacije ovrgla kot »zmotno, vendar splošno razširjeno prepričanje«. Stroka je njunemu zaključku verjela na besedo in se ga trdno oklenila, namesto da bi o tem poskušali izvedeti kaj več. Predpostavljali so, da je tekočina pri ženskem spolnem izlivu zgolj urin iz puščajočega mehurja. Toda če ženska nima težav z zadrževanjem urina tudi drugače, na primer takrat, ko se smeje ali kiha, potem je majhna verjetnost, da bi ji uhajalo izključno med spolnim odnosom. Teorija potemtakem ne drži vode. Da bi jo empirično ovrgli, so ženskam, ki med doživljanjem orgazma ejakulirajo, dali tablete, ki urin obarvajo modro, in ugotovili, da ejakulat niti približno ni bil moder, ampak kvečjemu bežno modrikast. Dognali so, da je tekočina po strukturi še najbolj podobna moški semenski tekočini, ki se izloča iz prostate in predstavlja večinski delež moškega ejakulata. Ženske, ki ejakulirajo, pravijo, da se jim to zgodi po orgazmu oziroma tik pred orgazmom, ki sledi stimuliranju točke G, poimenovane po avstrijskem ginekologu Ernstu Grafenbergu, o kateri so leta 1982 avtorici Alice Ladas in Beverly Whipple ter avtor John Perry napisali knjigo z naslovom Točka G (The G Spot). Grafenberg je v šestdesetih natančno popisal točko na sprednji steni vagine, ki naj bi ženski omogočila doživljanje orgazma brez stimulacije ščegetavčka. Še več, orgazem v točki G naj bi bil silovitejši kot klitorični, vključeval pa naj bi tudi žensko ejakulacijo.
Med ženskami, ki sposobnost ejakuliranja pred kamerami praktično izokriščata v komercialne namene, sta tudi Američanki Denni-O in Naughty Alysha, ki sodelujeta z distribucijo Sticky Video, posebnost njunih filmov pa so tudi neverjetne penetracije. Denni-O pravi, da sodeluje samo s »prožnimi« ženskami z natreniranim intimnim mišičevjem in je mnenja, da ženska šele potem, ko je doživela izkušnjo poroda, do popolnosti razvije svoje orgazmične potenciale. »Vaginalne mišice so mišice kot vse druge. Z vadbo jih lahko utrdiš, z utrjevanjem pa razširjaš spekter telesnih užitkov, ki za večino žensk ostajajo neznanka. Vsaka ženska potrebuje dolgo predigro in intenziven spolni odnos, da doseže kakovosten orgazem, temu pa devet od desetih moških ni kos. Zato je povprečne moške strah naših filmov.«
Alysha trdi, da lahko ejakulira vsaka ženska. »Seveda če najde dovolj veščega partnerja ali partnerko, ki jo bo pripravil do tega, drugače pa to ni tako kot pri vas moških. Naš orgazem je lahko zelo močan tudi brez ejakulacije. Spolni izliv je pri nekaterih ženskah močnejši, pri drugih šibkejši, vedno pa gre za popolnoma normalno spolno reakcijo. Prvič sem ejakulirala pred kakimi sedmimi, osmimi leti. Curek prozorne tekočine je šokiral mene in partnerja. Povohala sem in poskusila, urin že ni bil. Tekočina je bila brez vonja in skoraj sladkega okusa. Potem sem se navadila, da špricam, in šlo mi je vedno bolje. Zdaj ejakuliram dobesedno vsakič, ko veliko seksam in doživim orgazem.«
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.