Spolno nadlegovanje

Na Državnem portalu republike Slovenije lahko preberemo, da je spolno nadlegovanje je težko natančno opredeliti. “Spolno nadlegovanje lahko pomenijo ‘nedolžne’ pripombe ali kretnje s seksualno vsebino, pa vse do zahtev po spolnih uslugah. V skrajni obliki lahko pride tudi do spolnega napada. Pomembno pa je, da nadlegovana oseba takšno ravnanje razume kot spolno nadlegovanje. Oseba je lahko spolno nadlegovana doma, na delovnem mestu ali drugod.”

Med najpogostejše oblike spolnega nadlegovanja na delovnem mestu se še zmeraj uvrščajo žvižganje, namigi in ogledovanje, dvoumne opazke v zvezi z zunanjim videzom in telesom, dvoumne šale s seksualno vsebino, pornografske fotografije na delovnem mestu, telefonski klici, pisma ali elektronska sporočila s seksualnimi namigi, obljube poklicnih koristi v zameno za spolne usluge, grožnje z negativnimi poklicnimi posledicami ob zavračanju spolnih stikov, naključni telesni dotiki, ščipanje in trepljanje po zadnjici, naključni dotiki prsi, izsiljeni objemi in poljubi, razkazovanje spolnih organov, povabila k spolnemu občevanju in siljenje k spolnemu občevanju.

Če pogledamo, kako spolno nadlegovanje obravnavajo v ZDA, bomo videli, da je ameriški kongres točno pred petnajstimi leti sprejel zakonodajo, ki je drastično povišala kazni za spolno nadlegovanje na delovnem mestu, žrtvam spolnega nadlegovanja pa omogočila, da v povračilo za povzročena poniževanja zahtevajo denarno odškodnino. Dve leti kasneje, se pravi leta 1993, je ameriško vrhovno sodišče tolmačenje zakona o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu še razširilo in znatno poenostavilo postopke dokazovanja v primerih, ko žrtev upravičeno domneva, da je bilo na delovnem mestu kršeno načelo njene spolne nedotakljivosti, finančno breme pravnih postopkov pa je v celoti padlo na kršitelja oziroma storilca. Leta 1998 je ameriško vrhovno sodišče zakon še enkrat vzelo pod drobnogled in presodilo, da v primerih spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ne odgovarja samo tisti, ki nadleguje, marveč je za kaznivo vedenje kršitelja objektivno odgovoren tudi njegov delodajalec. Še več, v skladu z dikcijo ameriškega vrhovnega sodišča je delodajalec odgovoren tudi v primeru, ko ni bil seznanjen s protipravnim vedenjem svojih zaposlenih. In hej, delodajalec je objektivno odgovoren tudi v primeru, ko ga žrtev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ni obvestila, da jo nadleguje nekdo, ki je žrtvi nadrejen in je na plačilnem spisku taistega delodajalca. To v praksi pomeni, da lahko žrtev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu toži (tudi) delodajalca in od njega zahteva odškodnino, ki znaša do 50.000 dolarjev, če gre za podjetje z največ sto zaposlenimi. Odškodnine za kazniva dejanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu naraščajo s številom zaposlenih v podjetju. Tako pač določajo posamezni državni zakoni. Če žrtev v določenem podjetju utrpi posebej hude duševne bolečine, lahko delodajalca toži tudi po zvezni zakonodaji, v tem primeru pa višina odškodnine ni administrativno določena in lahko doseže in še lažje preseže milijon dolarjev.

In nikogar ni, ki bi bil nad tem zakonom. Spomnimo se, v devetdesetih je ameriškega predsednika Billa Clintona še pred razvpito degustacijo cigar s praktikantko Monico Lewinsky tožila njegova nekdanja uslužbenka, ki naj bi jo Clinton nadlegoval še v časih, ko je bil guverner Arkansasa. Kaj v praksi pomeni enakost pred zakonom, je po seriji neusmiljenih, zelo intimnih in zelo podrobnih zaslišanj na lastni koži občutil tudi ameriški ustavni sodnik Clarence Thomas, ki naj bi prav tako spolno nadlegoval eno od podrejenih uslužbenk.

Arnold Schwarzenegger, "guvernator" ameriške zvezne države Kalifornije, je septembra 2004 podpisal zakon, da mora vsak kalifornijski delodajalec z več kot petdesetimi zaposlenimi vodstvenim delavcem omogočiti osnovno izobraževanje o prepoznavanju spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. V kolikor delodajalec vodstvenim delavcem ne zagotovi usposabljanja, ni predpisanih sankcij, vendar pa bi pristojno sodišče, ki bi razsojalo o morebitnem primeru spolnega nadlegovanja v takem podjetju, to upoštevalo kot oteževalno okoliščino za delodajalca.