S pornografijo nad homofobijo

Ni še dolgo tega, ko so institucionalizirani slačifantje Chippendales vnovič do vrha napolnili halo Tivoli in na prizorišče zbobnali glavnino slovenskih medijev, ki pa so precej površno opravili svoje delo. V glavnem so vsi vzneseno merili višino decibelov in preštevali razgreta ženska grla, namesto da bi sešteli število moških pogledov, ki so na striptiz fešti umanjkali. Drži, Chippendales niso toliko ženski vlažni sen, kot so utelešenje čiste moške fantazme. Povedano drugače, Chippendales razgaljajo predvsem to, kako si moški predstavljajo podobo idealnega moškega, pred katerim sleherna ženska pade na kolena.

Zakaj potemtakem vsi tisti evforični kriki iz pretežno ženske publike? Ker so nastopi Chippendalesov ena redkih priložnosti, da se ženske v živo prepričajo, kaj si moški resnično mislijo o njih. Okej, in zakaj so moški masovno špricali šov bržčas najslavnejših striptizerjev na zemeljski obli? Obstajata dve razlagi, psihoanalitična in praktična. Psihoanalitiki, še zlasti tisti freudovske šole, bi pripomnili, da je moško občinstvo umanjkalo zato, ker Chippendales ne pokažejo edine mišice, ki moškega resnično zanima in s katero se moški pri konkurenci identificira. Medtem ko se praktična razlaga glasi takole: Chippendalesom, ki bi me sicer zanimali, sem se odrekel zato, ker bi si v nasprotnem primeru lahko o meni kdo mislil, da sem gej. Aha. Dragi homofobi, homopati in vsi ostali, ki še niste na ti z morebitnimi istospolnimi odtenki svojega libida, sliši se neverjetno, toda obliž za vaše rane je pred leti prišel naravnost iz razvpite pornografske multinacionalke Private, ki je slovela – in konec koncev še zmeraj slovi - po žmohtnem, hotnem, potnem in izključno heteroseksualnem fuku z akterkami in akterji idealnih postav in proporcev. Od septembra 2003 dalje pa Private s serijo Private Man, ki sta jo uvedla filma Sword Master in Prick A Porter, cilja tudi na gejevsko seksualno kulturo. Kajpada z enako voajeristično globino in perfekcijo produkcijskih standardov, kot smo je zagrizeni pornofili vajeni iz njihovih heteroseksualnih avantur.

Mimogrede, Privatovi porniči so bili med gejevskim občinstvom priljubljeni tudi prej, nedvomno zaradi naravnost ritualnega fetišiziranja prizorov fafanja, ejakulacij in analnega seksa. Z eno besedo, redkokje boste še videli toliko svežih, mišičastih, atletsko grajenih moških teles z dolgim in pokončnim orodjem v eksplicitni seksualni akciji kot prav v omenjeni seriji. Sword Master in Prick A Porter sta radovednemu pogledu, ki glede spolnosti nima predsodkov, na voljo tudi v bolje založenih slovenskih videotekah. In kar brez skrbi, tudi če si omenjeni fukaški avanturi ogledate večkrat, to še ne pomeni, da ste gej. Oziroma, da niste, če si ju ne ogledate.