»Za delo v porno biznisu ni nujno potrebno biti nor, pomaga pa,« pravijo mnogi preizkušeni žrebci. Iz njihovih izjav in zapiskov smo sestavili opis del in nalog, pa tudi dilem in nadlog, s katerimi se na karierni poti srečuje poklicni seksualni delavec. »Seks je kot šport, zahteva trud, strast, zagnanost in zbranost, v prvi vrsti pa mora ostati zabava,« pravijo. Njihova doživetja lahko strnemo v sedem točk.
1. Akterji, ki snujejo kariero v industriji za odrasle, na splošno veljajo najprej za lenuhe, ker se jim ne ljubi poiskati poštene službe, potem pa še za neumne. Kajti če bi bili pametni, bi si znali poiskati pošteno službo. Take cinizme in podobne etikete je treba vzeti v zakup, če želiš kariero poklicnega žrebca. Niti poklicni žrebec ne more ustreči vsem okusom. »Prvi hočejo filme z več zgodbe, drugi sam seks. Tretji želijo grob seks, četrti več romantičnega poljubljanja. Kakorkoli, posneti moramo vse, da ustrežemo vsem.«
2. Umetnikov, ki menijo, da bo prav njihov film naredil revolucijo znotraj žanra in spremenil pogled na porno biznis, sploh ni tako malo, pravijo. Češ, vem, da si prvovrsten profesionalec, toda zdaj pozabi na vse, kar si počel v preteklosti, in začni razmišljati po novem, kajti jaz snemam porniče popolnoma drugače. Aha, kako pa? »Si predstavljate, da bi nekdo iz našega poklica Ronaldinhu solil pamet, kako naj igra nogomet?«
3. Porno igralec, ki ni popolni začetnik, se slej ko prej sooči s krizo identitete in sindromom telefona, ki ne zazvoni, ali pa zvoni prepogosto, kar zlagoma preraste v čisto pravo psihozo. Več kot imaš prijateljev v porno biznisu, večkrat jim moraš priskočiti na pomoč, delati usluge in snemati za polovično ceno ali celo zastonj oziroma za potne stroške.
4. Ameriški porno filmarji se zaradi nižjih produkcijskih stroškov in cenejše delovne sile množično odločajo za snemanje z igralkami, najpogosteje Čehinjami in Madžarkami, ki snemajo tudi z večino evropskih studiev. Na ameriškem in evropskem tržišču se tako znajdejo filmi različnih naslovov, ki se dejansko v ničemer ne razlikujejo, saj v njih nastopa istih dvajset, petindvajset starlet. In tu nastane problem. Američani na snemanje pripeljejo svoje žrebce, ki odžirajo kruh domačim.
5. Profesionalni žrebec, ki želi ostati v špici povpraševanja, mora potovati. Včasih tudi na lastne stroške. Na razpolago mora biti tam, kjer se snema. Bolj je eksotična lokacija in daljša je pot, večji bodo zaslužki. Poleg telesne pripravljenosti in primernosti so potemtakem obvezna oprema vsakega profesionalca prostorni in trpežni kovčki z izbrano garderobo, kozmetičnimi sredstvi, lubrikanti, priborom za manikuro in kremami za depilacijo. Mačizem in vonj po švicu je nujno pustiti doma.
6. Pravijo, da nočejo nikogar užaliti, toda porno igralke so včasih podobne konjem. »Ste kdaj jahali? Če niste izkušen jezdec ali poznavalec konj, bo žival to začutila in se obnašala po svoje. Težko jo bo krotiti, še teže voditi, če boste zoprni, pa vas lahko v končni fazi strese na tla. Izkušen jezdec si bo poslušnost prislužil s spoštovanjem konja, kar bo žival takoj začutila, upoštevala pravila igre in v obojestransko zadovoljstvo storila, kar mora storiti.« Z redkimi izjemami gre menda pri porno igralkah za isto stvar.
7. Mnogim porno starletam, ki okusijo slast slave, ta kmalu udari v glavo. Ne vejo, kaj vse bi si na snemanju izmislile, da bi poudarile svojo veličino. »Res je, mnoge evropske porno igralke so resnično lepe in uspešne, hkrati pa se najde veliko takih, ki jih je en sam blef. Zgodi se, da za soigralko dobiš lepotico, ki ima obarvane kontaktne leče, umetne nohte, umetne trepalnice, popravljen nos, podaljšane lase in silikonske ustnice. Snemanje v takem primeru postane zelo naporno, saj ne veš, kje in kako naj se je sploh dotakneš, da se ne bi kaj zlomilo, strgalo ali odlepilo.« Še težje je s popolnoma nenadarjenimi debitantkami, ki mislijo, da je za pornič dovolj dati noge narazen.
