Mi posodiš partnerja?

Svingerstvo “ni ne vem kako izvrstna spolna igra, predvsem pa je povezana z iskanjem samozavesti. Aktivni udeleženci so še prepogosto tisti, ki so v intimnih razmerjih po vsem videzu neuspešni,” komentira seksolog dr. Alex Comfort. “Nobenega razloga ni, zakaj seks ne bi bil socialna dejavnost, če si to želite - ali naj bo tudi promiskuiteten, je stvar okusa, pri čemer imata enak glas oba partnerja.” In tu je zdaj vprašanje: ali obstaja razlika med skupinskim seksom in svinganjem?

Teoretično da, praktično pa ne. To formalno razliko je v bistvu naplavila seksualna revolucija, ki je med letoma 1965 in 1975 skoraj sočasno eksplodirala v državah Zahodne Evrope in ZDA. Kot je znano, je bila seksualna revolucija gibanje mladih, ki so se zavzemali za to, da bi zahodna kultura zrušila vse seksualne tabuje in se osvobodila vseh spon, ki sta jih posameznikovemu spolnemu življenju nataknila izključno krščanstvo ter patriarhalni ustroj družbe v španoviji z načeli moralne večine in dvojne morale.

Seksualna revolucija je prinesla številne koristi, med njimi tudi to, da se je v medijih začelo sproščeno govoriti o spolnosti in da sta tako pop kultura kot umetnost začeli prikazovati spolnost brez bojazni, omejitev in zadržkov. Svobodna ljubezen ni bila več greh, ki pelje naravnost v pekel. Nasprotno, svobodna ljubezen je postala trend, promiskuiteta pa luksuz, po katerem niso posegali zgolj nevezani posamezniki, marveč so si ga lahko naenkrat brez slabe vesti privoščili tudi poročeni pari. Drži, ljubezensko življenje se po seksualni revoluciji ni več končalo na mejah zakona ali pa skupnega gospodinjstva. Parov, ki so te meje prestopili skupaj in so v želji po seksualnem razodetju v skupno posteljo povabili še tretjega, četrtega ali petega spolnega partnerja, se je oprijel izraz svingerji. Kar je samostalniška izpeljanka iz angleškega glagola swing, ki med drugim pomeni tudi prosto gibanje ali kroženje.

Svingerji so se dokaj hitro organizirali. Niso več obiskovali skupinskih seksualnih orgij, namenjenih v glavnem samskim prostim strelcem in popolnim neznancem, marveč so ustanovili svoje lastne klube z jasnimi pravili in celo kodeksom obnašanja. Skratka, svingerski klubi so v anarhijo, ki je sledila seksualni revoluciji, točneje v kaos kratkotrajnih ljubezenskih zvez brez čuta za odgovornost in obveznosti do partnerja, zaželi vnašati nov red. V svingerski klub se je načeloma lahko včlanil vsakdo, toda hišna pravila so določala, da se paru pri spolnih igricah ni smel pridružiti brez izrecnega privoljenja obeh partnerjev. Vsakdo je lahko rekel “ne” in tisti, ki tega ni spoštoval ali pa je postal pri tem še nesramen in agresiven, je ročno letel iz kluba. Hišni red se je razlikoval od kluba do kluba.

Samozadovoljevanje ter strastno opazovanje parov in skupin med spolnimi odnosi so tolerirali povsod, medtem ko so bile vse oblike sadomazohizma povsod prepovedane. Simptomatično je tudi to, da za razliko od ženskih pravila marsikje niso dopuščala moških homoseksualnih kontaktov, vendar pa se je ta prepoved znašla med prvimi, ki so zaradi liberalnejšega tolmačenja biseksualnosti romale v pozabo.

Glede na izsledke raznih anket in raziskav v ZDA je bilo do konca prejšnjega stoletja lanskega leta več kot pet milijonov Američanov včlanjenih v enega ali več svingerskih klubov, ki so se s časom specializirali do te mere, da zdaj pridejo na svoj račun tudi pari in posamezniki, ki jih poleg seksa privlačijo še posladki v obliki sadomazohizma, zlatega dežja, transvestizma ter fetišizma vseh vrst in oblik. Ne samo to, ameriški svingerji se lahko srečujejo še na posebej zanje organiziranih križarjenjih, bordelih, homoseksualnih kopališčih, nudističnih kolonijah, religioznih ritualih in seksualnih delavnicah.

Seksualna revolucija je svingersko zavest v prvi polovici sedemdesetih zanesla tudi v naše kraje in pari, ki so prakticirali to obliko spolnega druženja, so se takrat dokaj neopazno porazgubili po privatnih žurkah, ki so jih po jugoslovanskih metropolah organizirali zametki socialisti˙ne visoke družbe. Ko je leta 1984 z dvanajstletnim zamikom izšel slovenski prevod Spolnih radosti dr. Alexa Comforta, je domiselni Branko Gradišnik svingerje ponašil v “ menjače”, svinganje pa v "menjaštvo", kar dokaj verodostojno povzema izvirni smisel. Dr. Comfort je v omenjeni knjigi zapisal: “Ker si prijatelji že tako izmenjujejo namige o spolnosti, se zdi naravno, če tudi kaj demonstrirajo, in človek se lahko nauči marsičesa iz opazovanja, povrhu pa je zrajcanost nalezljiva.”