Kriminalisti zaradi specifike prostitucije v Sloveniji na ta pojav gledajo zelo racionalno in reagirajo razmeram primerno. Ugotavljajo, da se slovenska prostitucija giblje znotraj ustaljenih meja, ki veljajo za razvite zahodnoevropske demokracije.
Dokler socialna problematika, povezana s pojavom prostitucije, teh meja ne prestopa, je dramatiziranje položaja zgolj nepotrebno zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Za kriminalistično stroko je prostitucija zanimiva v dveh primerih. Prvič, ko predstavlja segment organiziranega kriminala. O tej navezi v Sloveniji zaenkrat ne moremo govoriti, saj se glavnina žensk s prostitucijo ukvarja prostovoljno, običajno celo ob soglasju zakonskega ali zunajzakonskega partnerja. In drugič, kriminalisti ukrepajo, ko se prostitucija sprevrže v eksces. Eksces bi lahko poimenovali tisto, kar se je na štajerskem koncu prvič zgodilo že konec leta 1999, ponovilo pa se je še leta 2001 in 2004.
Kriminalisti so pri svojem delu prišli do podatkov, da se je med prostitutkami v Sloveniji pojavila okužba z virusom HIV. Artistka iz nočnega kluba se je zglasila na rednem ginekološkem pregledu in analiza krvi je pokazala, da je HIV pozitivna. Vladne in nevladne organizacije so v skupni izjavi za javnost pozvale vse ženske, ki se prostituirajo, in moške uporabnike njihovih storitev, naj opravijo test za ugotavljanje okužbe z virusom HIV. Na tem področju tudi kriminalisti razpolagajo samo z neuradnimi podatki, kajti podatki s testiranj, predvsem tisti o okužbah z virusom HIV, so tajni. Poleg tega vodenje evidence o okužbah z nevarnimi boleznimi ni v opisu del in nalog policije. Brez sodelovanja domnevne žrtve ni pravne podlage za ukrepanje. Ukrepali bi lahko kvečjemu v primeru suma storitve kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe ali namernega prenašanja nalezljivih bolezni, pa še v tem primeru bi moral obstajati naklep, ki bi ga bilo treba dokazati.
31. julija 2003 je stopila v veljavo novela zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki je dekriminalizirala prostitucijo ter prostitutkam in prostitutom prinesla priznavanje državljanskih pravic, da lahko sami izbirajo, ali se bodo ukvarjali z najstarejšo obrtjo. In odkar je prostitucija v Sloveniji dekriminalizirana, odkar ni več uradnih policijskih podatkov o prostituiranih osebah, je popolnoma nemogoče ugotoviti, koliko oseb se ukvarja s to dejavnostjo.
Da so v tej nedorečeni situaciji priviligirani prav lastniki bordelov na črno in njihova uvožena delovna sila, so prepričane tudi nekatere slovenske prostitutke, ki bi bile pripravljene legalizirati svojo dejavnost in plačevati potrebne davke, če bi pri tem lahko poskrbele za osebno varnost. »Nekatere med nami dnevno zaslužimo po petsto, osemsto evrov, kar je veliko denarja, več kot dovolj, da postanemo tarča roparjev, izsiljevalcev in kriminalcev. Zato nujno potrebujemo neke vrste zaščito, omislimo si varnostnika, ki je hkrati naš šofer, menedžer in oseba za stike s strankami. Vendar pa ga v skladu s sedanjo zakonodajo ne smemo imeti, saj bi ga po hitrem postopku obtožili in obsodili zvodništva.«
Zanimivo, da so si policija, lastniki nočnih klubov in samostojne seksualne delavke edini, da dekriminalizacija sama ne bo dovolj za ureditev razmer glede prostitucije na Slovenskem. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno popolnoma legalizirati tako prostitucijo kot zvodništvo, kar bi po nemškem ali nizozemskem modelu omogočilo odprtje specializiranih klubov pod stalnim nadzorom državnih služb.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.