Feromonska zarota

Kot je znano, so feromoni  kemične snovi, ki jih v izredno majhnih količinah izločajo in zaznavajo živali, od insektov do sesalcev, in povzročajo značilne vedenjske odgovore pri drugih osebkih iste vrste. Feromone izločajo različne žleze, najdemo pa jih v slini, znoju, iztrebkih in seču. Gre za substance, ki po kemijski poti prenašajo informacije, opozarjajo na nevarnost, označujejo pot do hrane in signalizirajo spolno privlačnost. Feromonov, ki so brez vonja, ne zaznavamo z nosom, temveč s tako imenovanim vomeronazalnim organom, ki leži med nosno in ustno votlino. Vse od definicije feromonov in njihove funkcije leta 1959 so znanstveniki domnevali, da te hormonske substance v veliki meri vplivajo tudi na spolno obnašanje pri človeški vrsti. Sodobni človek naj bi v strahu pred smradom s parfumi in ostalimi kozmetičnimi sredstvi otopil čutilo za voh ter nevtraliziral svoje naravne vonjave in s tem tudi feromone, kar je v zahodni civilizaciji pripeljalo do ohlajanja odnosov med spoloma in posledično do povečanja števila samskih moških.

Tip, ki zaudarja po švicu, v sodobni ženski družbi ni ravno zaželen, ampak prav z znojem se izloča tudi eden najpomembnejših feromonov, ki ženske privlači k nasprotnemu spolu. A kaj, ko je kapitalistični ideal lepote nekaj, kar je brez vonja. Seveda pa so feromonske študije naplavile tudi dognanja, ki jih feromonski kozmetični lobi ne omenja prav pogosto. Intenzivna uporaba feromonov, ki privlačijo nasprotni spol, naj bi pri konkurenčnih osebkih iste vrste povzročala razdraženost in povečevala agresivnost. V praksi to pomeni, da lahko namesto objema brhke mladenke kar na lepem pokasirate dve okoli kepe s strani njenega fanta. “Če imajo te snovi večji potencial kot vsi drugi dražljaji iz okolja, kot na primer dražljaji iz pornografije ali iz medijev, potem tukaj očitno tiktaka časovna bomba, ki vsebuje še neko čisto drugo rušilno moč. Saj socialno vedenje ljudi sploh ne pomeni samo seksualnega vedenja, temveč na primer tudi stopnjo miroljubnosti ali agresije,” so zapisali v glasilu tako imenovanih prakristjanov, ki verjamejo, da bo enkrat na zemlji zavladal takšen red in mir, kakršnega so napovedali že preroki Stare zaveze in Jezus iz Nazareta. V omenjeni številki so pod drobnogled vzeli “umetni paralelni svet temnih hlevov” oziroma “razmnoževalno izparino iz kravjih ter svinjskih hlevov” in z njo povezane feromone, kar med uvodnimi besedami strnejo v dramatično vprašanje: “Je prašičji sprej iz razpršilca kriv za nebrzdano slo mnogih merjascev?”

Vprašanje se navezuje na nenavadno izkušnjo kmečke družine v okolici Bonna, ki je vzgojila izgubljenega mladiča divje svinje. Na veliko žalost kmečke družine je mala pujska odrasla v veliko svinjo, ki je za povrh razvila še močan spolni nagon. Pri štirih letih je na lepem izginila z domačega vrta in s skoraj dva kilometra oddaljenega nogometnega igrišča se je začel razlegati vik in krik. Lastnika sta prisopihala na tribune in uzrla kaj čuden prizor. Njuna svinja, ki je najprej grobo prekinila igro, se je pognala v dir za nemalo zmedenimi nogometaši. Strokovna razlaga: svinja je v prepotenih nogometaših prepoznala nadomestne merjasce ter jih pričela z agresivnim približevanjem izzivati k akciji. Razlog so seveda feromoni, ti “nosilci oziroma prenašalci vzburjenja neposredno na mesta v možganih”, ki zaradi masovne živinoreje in prisilnega razmnoževanja nekontrolirano puhtijo v ozračje.