Ko malomeščanskim križarjem zmanjka streliva za paranoične napade na zabavno industrijo za odrasle, iz arhiva priljubljenih stereotipov potegnejo tistega, ki pravi, da se aids in spolno prenosljive bolezni po svetu širijo po zaslugi pornografije. Pa se res?
Pomislite, koliko pornografskih firm bi v teh paranoičnih časih še stalo in koliko studiev bi še obratovalo, če bi to držalo? Vodilne evropske produkcijske hiše igralcem, s katerimi podpišejo ekskluzivne pogodbe o sodelovanju, med drugim nudijo tudi zdravstveno zavarovanje in redne brezplačne preglede v koncesijskih zdravstvenih zavodih. Pregledi so kajpada obvezni.
Porno debitante in debitantke kljub zdravstvenemu potrdilu ponovno testirajo še v lastnih laboratorijih. Pri mednarodnih koprodukcijah štejejo izvidi, ki niso starejši od dveh dni, kajti kondomov se v porničih navadno ne uporablja. Porno zvezdniki v novem tisočletju za razliko od svojih kolegov iz divjih sedemdesetih in razpuščenih osemdesetih tudi drugače občutno bolje skrbijo za svoje telo in zdravje. Osnovnih sredstev, s katerimi si služiš kruh, pač ne gre kar tako zanemarjati. Ali kot je povedala ameriška porno diva Jeanna Fine, nekdanja svetovalka za intimna vprašanja pri razvpiti Flyntovi reviji Hustler: &187;Pred snemanjem mora vsakdo najprej opraviti test, ki dokazuje, da ni HIV pozitiven in da nima nobenih spolnih bolezni. Brez testa nimaš nobenih možnosti. Aids in ostale spolno prenosljive bolezni se po svetu širijo zaradi prepričanja moralne večine, da so nekateri deli človeškega telesa grešni in namenjeni izključno reprodukciji.&171;
Ampak kljub temu se včasih zgodi. V ZDA se je zadnjič zgodilo pred dobrima dvema letoma, ko je zdravstvena organizacija, ki oskrbuje ameriško porno industrijo, sporočila alarmantno novico, da je bil znani igralec Darren James na zadnjem testiranju HIV pozitiven, okužil pa naj bi se med snemanjem v Braziliji. Večina Darrenovih kolegic in kolegov je sprva mislila, da gre za nov nizki udarec, kakršnih pod moralistično strahovlado Busheve administracije zlepa ne zmanjka. Niso verjeli, ker je veljalo, da je ameriška porno industrija enkrat za vselej opravila z virusom HIV.
Po letu 1999, ko je bil pozitiven popularni žrebec Tony Montana, okužb z virusom HIV namreč niso več zabeležili. Glede na to, da mora vsak v ZDA posneti in uradno izdani porno film spremljati zapisnik, ki je na vpogled FBI-ju in vsebuje podatke o polnoletnosti vseh nastopajočih, imen, ki so sodelovala z Darrenom ni bilo težko izslediti. Sledila je hitra akcija in 60 dnevni moratorij, med katerim se praktično ni snemalo trdoerotičnih filmov, pogodbenim igralcem in igralkam pa so iz posebnega skupnega sklada za ta čas izplačali nadomestilo za izpad dohodka. Pa naj še kdo reče, da je porno biznis eno samo izkoriščanje.
Skratka, od leta 1999 je minilo pet let brez ene same samcate okužbe z virusom HIV v panogi, ki živi izključno od izmenjave spolnih partnerjev pred kamero. Ali drugače, statistika je pokazala, da je bilo v ZDA med letoma 1999 in 2004 celo med katoliškimi, celibatu zavezanimi duhovniki, zabeleženih več okužb z virusom HIV kot med vsemi registriranimi igralci in igralkami v trdoerotičnih produkcijah. Po letu 1985 je po ameriških podatkih, ki le malenkostno odstopajo od evropskih, zaradi posledic okužbe z virusom HIV oziroma zaradi aidsa, umrlo 86 oseb iz sveta pornografskega šovbiznisa, od tega kar 82 moških. Med prvimi in najslavnejšimi žrtvami ostajata legendarni John Holmes, ki je v svoji dvanajstletni karieri do leta 1988 pred kamero seksal s 14.000 ženskami, in nepozabna rdečelaska Lisa De Leeuw.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.