'Zdi se mi, da nas otroci sami najbolje naučijo, kako je treba delati z njimi'

Pevka Vesna Zornik, glavna vokalistka zasedbe Katalena in soavtorica samostojnega albuma TangoApasionada, posvečenega strastnemu argentinskemu tangu, se je po porodu januarja letos že vrnila na koncertne odre. Z Vesno  smo se pogovarjali o njenih prihajajočih glasbenih projektih ter o njeni deklici Reki, ki jo spremlja vsepovsod.

Po porodu ste se znova vrnili na odre. Kakšni so občutki? Ste zelo pogrešali oder?

Pravzaprav že ves čas po malem nastopam. Res da veliko manj, kot bi sicer, lahko bi rekla, da vzdržujem kondicijo. Pa ne samo zaradi materinstva, kriza je kar precej udarila po žepu kulture. No, ampak kljub vsemu so koncerti Katalene vedno polni in to je dober, pomirjujoč občutek. Ker je toliko bolj poredko, se mi zdi, da še bolj uživam v vsaki minuti, ko stojim na odru, da se še bolj zavedam, kakšno srečo imam, da lahko to počnem. Fino je stati na odru, prav res.

Načrtujete že kakšne nove projekte na tem področju, nam lahko poveste kaj več o tem?

Pred kratkim sem s TangoApasionado izdala nov videospot, ki je bil posnet že v času moje nosečnosti. Premiera je bila na losangeleškem salsa kongresu in poželi smo kar nekaj zanimanja. Zato zdaj delam na tem, da bom malce osvežila program TangoApasionade. Moram vam pa zaupati, da trenutno plujem na valu navdušenja, ker je ravno prejšnji teden padla odločitev o popolnoma novem projektu. Ker je vse še tako zelo v povojih, vam lahko povem le, da gre za gledališko predstavo, ki naj bi luč ugledala že decembra, če bo vse po sreči. Več bo jasno v naslednjih dneh.

Ste v času odsotnosti od doma zelo pogrešali svojo deklico? Kdo je pazil nanjo?

Še vedno je njena najljubša hrana mamino mleko, tako da skoraj na vse koncerte in predstave potujeta z menoj oba z možem. Koncerti namreč zame ponavadi ne trajajo samo toliko časa, kot stojim na odru, od doma sem največkrat odsotna od osem do dvanajst ur. Zato se mi zdi fino, da smo lahko tudi ta čas skupaj. Reki vedno pripovedujem, kako liberalna da sva, ker drugi starši svojih otrok pri tako rosnih letih še ne pustijo gledati koncertov. No, tonskih vaj ... Ponavadi imamo nekje blizu koncertnega prizorišča sobo in preden grem na oder, ona že sladko spi.

Kako doživljate materinstvo? Je takšno, kot ste si ga predstavljali?

Všeč mi je biti mama. Vsak dan je toliko novega. Marsikdaj je tudi zelo naporno, veliko je neprespanih noči. Reka potrebuje vso mojo pozornost in zdi se mi, da se tudi jaz ob njej pospešeno učim in postajam vsak dan bolj učinkovita. Dolgčas je pri nas popolna neznanka.

Zelo je prijetna. Veliko se smeji, skoraj nič ne joče, pridno jé, edino voziti se ne mara preveč. Kljub temu da smo kar dosti na poti, se vožnje z avtomobilom še vedno ni navadila. Je ena tistih redkih otrok, ki v avtu skoraj nikoli ne spi. Ampak zdaj je že veliko boljše, vsi smo že veliko bolj vajeni postopkov med vožnjo, velikokrat se ustavljamo, pa je. Sicer pa je še tako majhna, da se nagajati še ni naučila. Vprašajte me čez nekaj let, mogoče vam bom imela takrat kaj več povedati na to temo.

Kako jo nameravate vzgajati?

Verjamem, da otroci, ki so obsipani z ljubeznijo, postanejo ljubeči odrasli. Trudila se bova, da bo imela ljubezni kar največ, ampak bo kljub temu zelo dobro vedela, kaj so njene obveznosti in bo zrasla v pošteno, prijetno, marljivo, iznajdljivo, močno in samosvoje dekle.

Ste pred porodom prebrali veliko knjig o otrocih? Česa ste se naučili iz njih?

Sem, ampak zdaj vseeno najbolj sledim instinktu. Vedno me je skrbelo, a bom znala vse, kar moram, kako bom vedela, kaj vse je treba narediti in kdaj bo pravi trenutek za kakšno reč. Pa je že tako, da potem vse enostavno veš. Se mi zdi, da nas otroci sami najbolje naučijo, kako je treba delati z njimi. Seveda gre ta čudežni postopek zelo dobro tudi vice versa. Sicer pa, če me karkoli zanima, mi priskočijo na pomoč prijateljice, mama, tašča, ali pa kar vsevedni stric Google.