Domača scena

'Vsi smo lahko superheroji tudi brez nadnaravnih moči'

Ljubljana, 20. 02. 2016 11.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Teja Pelko
Komentarji
7

Se spomnite Tarzana, kralja živali, ki ga je vzgajala opica? Rok Vilčnik ga je v igri postavil pred izziv branjenja njegove domovine – džungle, ki jo ogroža človeški pohlep. Komedija, ki ti da tudi misliti, je med gledalci požela veliko smeha, ustvarjalci pa so si za prikazano ob koncu prislužili tudi dolgotrajen aplavz.

Lik Tarzana je pod peresom ameriškega pisatelja Edgarja Ricea Burroughsa prvič zaživel že davnega leta 1912.
Lik Tarzana je pod peresom ameriškega pisatelja Edgarja Ricea Burroughsa prvič zaživel že davnega leta 1912. FOTO: SNG Drama Lj/Peter Uhan
V Vilčnikovi drami, ki so jo krstno uprizorili v Mali Drami, je partnerski odnos med Tarzanom (Marko Mandić) in Jane (Maša Derganc) zaradi različnih prioritet in potreb na preizkušnji podobnih problemov, kot jih imajo 'civilizirani' pari: drobni nesporazumi in nesoglasja, nekaj ljubosumja in morda celo malo naveličanosti. Jane je tista, ki bi rada spremembe in hrepeni po civilizacijskih dobrinah in stiku z drugimi ljudmi, Tarzan pa je zvest svoji džungli. V njuno življenje se vplete uglajeni in svetovljanski Mike – hijena (Uroš Fürst), ki želi biti človek in jo vodi načelo, da cilj posvečuje sredstva. Tako se Mike prikupi Jane s skritim namenom, da bi prišel do zakladov, ki jih skriva pragozd.

Avtor igre nam je povedal, da je idejo zanjo dobil iz superherojstva. "Če bi jaz bil superheroj, bi me zamorilo, zato ker lahko v Ameriki rešim avtobus ali celo letalo potnikov, tu pa ne morem rešiti ljudi, ki se utapljajo pred evropskimi obalami. S to dramo sem hotel povedati, da smo vsi lahko superheroji brez nadnaravnih moči, če naredimo neko malo stvar vsi naenkrat, vsi skupaj, pa se bo svet takoj spremenil na bolje," je prepričan Vilčnik. Tudi zato se je odločil za srečni konec predstave. Tarzan namreč s pomočjo drugih živali reši džunglo pred uničenjem pohlepnih ljudi in Mikea, v njegov objem pa se vrne tudi Jane. "Upanje vedno ostaja," namreč meni Vilčnik.

Zelo srečni pa so bili tudi vsi, ki so dobili priložnost za soustvarjanje predstave. Igralki Maši Derganc so sicer v zadnjem času očitno usojeni slovenski teksti. Vilčnikov je bil namreč že tretji zaporedni tekst našega avtorja. "Trenutno sem zasedena s slovensko dramatiko in moram reči, da zelo uživam. Tale Rokov tekst je pa zame res nekaj zelo lepega. To, da je uspel združiti komedijo z enim višjim ciljem z ozaveščanjem glede našega planeta itd., je zame mojstrovina. Ker sem tudi sama mama, se sprašujem o tem, kje bodo moji otroci živeli v prihodnosti, kakšen bo ta svet. To me zelo zanima. Tekst sicer ne govori samo o negativnih človeških lastnostih, ampak tudi o izgubljeni in zopet najdeni ljubezni in zelo kliče na plano to, da se moramo ukvarjati s tem, kaj sreča je – ali je to televizija ali so to reklame ali je to potrošniški svet ali je to razmerje z nekom ali je to prijateljstvo ali je to sobivanje, sožitje z naravo. Mislim, da je ravno v tem ta tekst tako bogat in zaradi tega lahko rečem, da sem hvaležna avtorju, da smo imeli možnost to pravzaprav igrati," nam je dejala Maša in dodala, da je tekst, ko ga je prebrala, takoj strastno zapopadla. "Mislim, da ga je vsak od nas treh, pa tudi režiserka, dramaturginja, scenografinja in kostumografinja. Slednja se je zelo ukvarjala s tem, da je čim manj nakupovala oblek, da je čim več stvari našla v fundusu, itn. Vse skupaj se mi zdi ena fina kompilacija vseh teh plasti," nam je dejala igralka.

Komedija Roka Vilčnika o živalskih in človeških nraveh s podnaslovom Eksotična drama, je bila na 45. Tednu slovenske drame nominirana za nagrado Slavka Gruma.
Komedija Roka Vilčnika o živalskih in človeških nraveh s podnaslovom Eksotična drama, je bila na 45. Tednu slovenske drame nominirana za nagrado Slavka Gruma. FOTO: SNG Drama Lj/Peter Uhan

Maša je zelo uživala tudi v samih pripravah na predstavo. "Mi trije že dolgo časa nismo delali tako skupaj, tako da mislim, da smo bili vsi trije zelo navdušeni, da so nas končno dali spet skupaj. Imeli smo zelo strastne vaje, tako da smo komaj čakali, da pride do te premiere in da se končno razživimo ter začnemo to igrati. Mislim, da smo bili pravi trio, da smo se lahko lotili tega globalno," nam je dejala Maša. Na vajah so med drugim delali tudi improvizacije živali. "Mike je hijena, to vemo, ugotovili pa smo še, da je Tarzan v bistvu opica, jaz pa sem levinja. Imeli smo par vaj, kjer smo raziskovali gibanje živali in tudi skozi to prišli do teh likov. Bilo je blazno zabavno, pa ne samo to, mislim, da smo se poglobili v zadeve in upam, da je to tudi videti," nam je dejala igralka.

Ob delu z ekipo je nadvse uživala tudi režiserka predstave Eva Nina Lampič. "Z Markom Mandićem, Mašo Derganc in Urošem Fürstom je bilo fantastično delati. To so res izjemni igralci in neverjetno angažirani, radovedni, nadarjeni, intenzivni, zagreti, zabavni, duhoviti, raziskovalni … O njih lahko govorim s samimi presežki. Res je bil velik užitek delati z njimi. Pa tudi z drugo ekipo: s scenografinjo Jasno Vastl, njeno asistentko Tino Bonča ... tudi s kostumografinjo Gordano Bobojević smo se zelo fino ujele, enako z dramaturginjo Simono Hamer in z Boštjanom Naratom, ki je zelo dober glasbenik. Res se je naredila fina ekipa in v užitek je bilo sodelovati z vsemi," nam je dejala režiserka. Navdušena je bila že nad Vilčnikovim tekstom. "Ko sem prebrala ta tekst, me je takoj pritegnil zaradi teme, s katero se ukvarja in zaradi sporočila. V njem srečamo glavnega junaka Tarzana ravno v obdobju, ko je ogrožen njegov življenjski prostor. Džunglo ogroža naš trenutni način življenja. Ta ima uničujoče posledice tako za naravo kot za ljudi in živali. Zdi se mi, da je to tema, ki je danes zelo aktualna in vredna, da se o njej govori in to me je prepričalo, da se lotim tega teksta," nam je dejala režiserka, ki pa pri postavitvi igre na oder ljubljanske Drame ni imela nobene pomoči tekstopisca.

Boj Tarzana za njegovo domovino – džunglo postavlja vprašanje o odgovornosti za korporativno prilaščanje in plenjenje našega planeta ter izpostavlja pohlep kot lastnost, ki je značilna le za človeka.
Boj Tarzana za njegovo domovino – džunglo postavlja vprašanje o odgovornosti za korporativno prilaščanje in plenjenje našega planeta ter izpostavlja pohlep kot lastnost, ki je značilna le za človeka. FOTO: SNG Drama Lj/Peter Uhan

Rok namreč pri tem ni sodeloval, tako da je predstavo na premieri videl prvič. Zdela se mu je super. "Super so naredili. Super je zrežirano. Prav užival sem. To mi je všeč, če na svojih premierah uživam," nam je dejal vsestranski ustvarjalec. Zdelo pa se mu je, da so v komediji uživali tudi drugi. "Sodeč po odzivih med predstavo in zdaj po njej, se mi zdi, da so. Čutil sem, da so gledalci dihali s predstavo," nam je dejal Vilčnik.

Enako meni tudi Maša. "Že včeraj smo imeli odprto generalko, kjer je bilo zelo veliko smeha, na koncu pa si tudi imel občutek, da se je ljudem milo storilo pri srcu. Danes je bilo enako. Mislim, da je pravzaprav to cilj te predstave – človeka s humorjem nekako razmehčati, potem pa mu dati eno višje poslanstvo; ozaveščanje o tem, kako živimo, kam gre ta naša civilizacija, kako se odmikamo od medčloveških odnosov, ki so pa pravzaprav najpomembnejši in ki se mi zdi, da lahko rešijo ta naš planet," meni igralka.

Z odzivi občinstva je bila zadovoljna tudi režiserka. "Dokler smo delali predstavo, o tem, kako bo sprejeta, nimaš niti časa preveč razmišljati, saj se bolj ukvarjaš s tem, kako jo ti vidiš. Me je pa zelo presenetil današnji odziv pa tudi včerajšnji na odprti generalki, ki je bila tudi zelo obiskana in je bil odziv tudi zelo dober. Zelo sem vesela in prijetno presenečena. Mislim, da ljudje zelo super spremljajo, da uživajo, da se zabavajo, hkrati pa se jih tudi dotakne in da jih pretrese ta tematika današnjosti in da se tudi v sebi začnejo spraševati," nam je dejala režiserka.

Igralka Maša Derganc je skozi svoj lik Jane spoznala, da oseba, ki ne ve, kaj hoče, laže okrivi druge za svoje nezadovoljstvo, kot da bi se sama spoprijela s težavami.
Igralka Maša Derganc je skozi svoj lik Jane spoznala, da oseba, ki ne ve, kaj hoče, laže okrivi druge za svoje nezadovoljstvo, kot da bi se sama spoprijela s težavami. FOTO: SNG Drama Lj/Peter Uhan

Da je temu tako, je pritrdil režiser Ivica Buljan. "Predstava se mi je zdela super. Pravi užitek. To je po eni strani kot 'afterparty', da razmišljamo, kaj se je zgodilo s temi znanimi junaki iz naše mladosti iz popkulture, po drugi strani pa en fenomenalen ognjemet teh treh igralcev, ki so zares fantastični v vseh oblikah. To je istočasno komedija, popkomedija in satira na temo sodobne družine. Zanimiva je ta alegorija. Ko te lastnosti, ki jih imamo, vidimo ali v likih iz popkulture ali pri živalih, tako da ima ta alegorija vedno dvojni učinek. Če tiste stvari, ki bi bile pri naši človeški rasi negativne, prenesemo na, recimo jim kreature, dobimo ta komični element. Jaz sem sicer bolj užival v komičnem delu kot v negativnostih," nam je dejal Buljan.

Po njegovem mnenju sicer med ljudmi in živalmi ni velikih razlik. "Človek je samo najvišji proizvod evolucije. Skozi predstavo vidimo, da na tem planetu, ki ga naseljujemo skupaj z živalmi, ni ne vem kakšnih velikih evolucijskih razlik med nami. Pri živalih zelo hitro prepoznamo agresivnost, zase pa pretendiramo, da smo pošteni, civilizirani, kulturni. Potem pa vidimo, da temu ni vedno tako. V predstavi so sicer tudi naše negativne strani prikazane na tako humoristični način, da je to osvobodujoče," nam je še dejal Buljan.

Igralec Marko Mandić svoj lik primerja z Don Kihotom, saj se Tarzan precej naivno bojuje proti Mikeu, ki predstavlja ves invazijski svet. Mandić dodaja, da Mike ne pooseblja le zla, pač pa tudi napredek in nove možnosti za človeštvo, kar ni po volji Tarzanu, ki je čisto zadovoljen z razmerami v džungli, četudi niso idealne.
Igralec Marko Mandić svoj lik primerja z Don Kihotom, saj se Tarzan precej naivno bojuje proti Mikeu, ki predstavlja ves invazijski svet. Mandić dodaja, da Mike ne pooseblja le zla, pač pa tudi napredek in nove možnosti za človeštvo, kar ni po volji Tarzanu, ki je čisto zadovoljen z razmerami v džungli, četudi niso idealne. FOTO: SNG Drama Lj/Peter Uhan
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

levi5
25. 02. 2016 09.38
+1
Potem pa so tile umetniki bolj plačani kot delavec...
catman
22. 02. 2016 11.01
Teja, če rabiš tarzana, se javi.
enakostzavse
22. 02. 2016 10.26
+3
A temu, da odrasli ljudje skačejo goli po odru gor in dol, se reče kultura ? Tale mandić lahko igra samo rezervnega kristusa ali pa Čito od tarzana. In za to so še plačani ?
SNGDRAMA
24. 02. 2016 10.35
-2
Lepo te prosim no?!!!!..Ja, to je kultura, umetnost če še neveš. Pač nisi dorasel in neveš osnovnih stvari in pojmov. Plačano so zato, ker so igralci. Pojdi ti na AGRFT, se 4 leta muči tam in pridi v SNG Dramo
valjhunsinkajtimara
20. 02. 2016 12.36
+4
JZ, če bi meu super moči, nebi šeu rešvat sirot. Bi to koristu zase :)
valjhunsinkajtimara
20. 02. 2016 12.37
+2
P.s. mandič ima tako visoko stopnjo nadutosti, da je že res kot super moč. Lohk s nadutostjo krivi železo in preskakuje nebotičnike.
valjhunsinkajtimara
20. 02. 2016 12.39
+2
Se en P.S. to še ne pravm d j tip slab igralec...