Željko je idejo za predstavo dobil ob knjigi Jorgeja Bucaya Ti povem zgodbo? "Bil sem na razpotju in pri odkrivanju poti zame mi je pomagala tudi vsebina knjige. Postal sem bolj dovzeten za dogajanje okoli sebe in ugotovil, da se z istimi temami ukvarjajo mladi in zreli ljudje. Začel sem razmišljati o predstavi. Pri scenariju mi je pomagala dramaturginja Asja Krsmanović. Osredotočili smo se predvsem na eno temo. Mislim, da bistvo pove že naš plakat (avtor je Haris Jusović) – včasih nam veje režejo drugi, včasih pa smo to sami," nam je povedal Željko.
Predstavo je v glavi ustvarjal kar dobri dve leti, v dvorani pa od aprila. "Letos ni bilo poletnih počitnic, a sem vesel, da sem julijske in avgustovske dneve preživljal v dvoranah Kazine z ekipo Sanjske službe," nam je razkril Božić.
Željko je k sodelovanju pri predstavi povabil kolege: Michala Rynio, Miljana Nojića in Mateja Bediča, igralko Eno Kurtalić ter glasbenika Marka Brdnika. Za vse ima same besede hvale. "Glasbenik Marko je čisto 'odpičen', na harmoniki in privatno. Na prvo vajo je prišel z zlomljeno ključnico. Po nekaj dnevih si jo je zlomil še enkrat. V bolnici se je spomnil najboljših pesmi za našo predstavo. Plesalec Matej je človek z ogromnim srcem in ogromnim plesnim znanjem (in apetitom). Poznam ga še iz časov, ko se je kot majhen fantič pri meni začel učiti hip hop, zdaj pa je nepogrešljiv član predstave. Miljan je povsem posvečen in izredno dovzeten. Spoznal sem ga kot plesalca latinsko-amerških plesov in ga navdušil tudi za street plese. V vseh je izjemen in me zmeraj znova preseneti in navduši. Michal prihaja iz Poljske in ga je ljubezen pripeljala v Slovenijo. Je izredno dovršen plesalec, s katerim sva bila včasih nasprotnika na tekmovanjih, zdaj pa sva se našla v Sanjski službi. Je zelo uravnotežen, fizično - v vseh možnih stojah in joga pozah - in kot človek. Za protiutež moški energiji je poskrbela igralka Ena Kurtalić, ki nas kot asistentka režije odlično vodila, ko smo se 'veliki fantje' kdaj izgubili med skladovnicami škatel," nam je povedal Željko.
V plesni predstavi se pet delavcev ukvarja z vprašanjem, na koliko načinov je mogoče zložiti šest škatel. Pri tem procesu so jih kar nekaj tudi uničili. Do zdaj naj bi jih vsaj 50, tisti, ki so predstavo že videli, pa pravijo, da jih bodo še veliko več. A zakaj ravno škatle? "Oče je bil skladiščnik in spomnim se njegovih delovnih sobot. V otroštvu me je vzel s sabo. Verjetno so se te slike in spomini nekam zapisali in zdaj postali scenografija za Sanjsko službo. Vesel sem, da sem se povezal s podjetjem MSK iz Slovenske Bistrice, v katerem so imeli odprto uho in srce za naše ustvarjalne želje in priskočili na pomoč pri izdelavi. Scenografinja Urška Dolinar in lučkar Janko Oven pa sta z ekipo poskrbela za končni izgled," nam je povedal Željko.
Za Božića je sanjska služba ples. "Obožujem, ko kot pedagog delam s šestletniki, ki, obuti v šolske copatke, po prvih vajah začutijo 'groove'. Vesel sem, ko lahko mladostnike motiviram, da postanejo svetovni prvaki. Nikoli dolgočasno, ko se mi plesna pot križa z ljudmi, kot je Klemen Slakonja. In zelo izpolnjujoče, ko z zrelimi plesalci eksperimentiram in ko se iz vsega materiala včasih izlušči tisto magično," nam je dejal plesalec in koreograf. Pedagogi so po njegovem mnenju tudi ključni razlog za to, da imamo takšne vrhunske plesalce.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.