V Drami družbi nastavili ogledalo

Drama Evropa nosi podnaslov "drama s sporočilom, hudo blasfemična farsa, poetična burleska, težka evropska môra in še marsikaj", Möderndorfer pa prek nje z jedko pronicljivostjo nastavlja ogledalo slovenski družbeni situaciji in s spretnim komediografskim prijemom v duhu farse parodira tako nacionalni kot evropski sen, ki se vse bolj očitno spreminjata v svoje nasprotje.

V uprizoritvi igrajo Aljaž Jovanović kot Maks, Janez Škof kot Gazda – Župan, Gregor Baković kot Stanko – Gostilničar, Vojko Zidar kot Cestar, Gorazd Logar kot Filozof – Župnik, Maša Derganc kot Irena, Alojz Svete kot Angel, Valter Dragan kot Kamionar, Saša Pavček kot Mama Majda, Zvezdana Mlakar kot Župnikova kuharica, Iva Babić kot Kamionarjeva žena in Marko Okorn kot Klošar. Predstavo je režirala Renata Vidič, za katero je bilo to prvo sodelovanje z Dramo. Pri nastanku uprizoritve so sodelovali še dramaturginja in urednica gledališkega lista Eva Kraševec, scenograf Bine Skrt, kostumografinja Meta Sever, skladatelj Aldo Ivančić in lektorica Tatjana Stanič.

Avtorja drame Vinka Möderndorferja je za pisanje navdihnilo aktualno družbenopolitično dogajanje pri nas in v Evropi

Navdih za delo Evropa, za katero je leta 2014 prejel tudi Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo, je avtor dobil v svetu. "Današnji čas je poln takšnih zgodb in kar kliče po tem, da na malo gledališki, ciničen, ironičen način spregovorimo o tem današnjem vsakdanu, pa tudi seveda o Evropi, katere del smo. Če je bilo kaj grdega v tej igri, je to zato, ker sta stvarnost in Evropa grdi," nam je povedal Möderndorfer.

Režiserka bi dramatikov poskus vmešavanja v njeno delo prepovedala

Avtor drame si je predstavo ogledal prejšnji dan, saj bi bila - kot nam je razkril – premiera zanj preveč naporna. "Predstava me je potegnila po prvih 10 minutah, ne glede na to, da poznam tekst, tako da sploh nisem več razmišljal ali sem jaz to napisal ali ne. A to je znak, da predstava živi svoje življenje. In to je dober znak. Mislim, da bi bilo zelo narobe, če bi avtor svoj tekst slišal, predstave pa ne bi bilo. Predstava je," nam je povedal Möderndorfer. Pri sami uprizoritvi pa ni sodeloval. "Ne vem, zakaj bi. Konec koncev je to najmočnejši slovenski ansambel, ki zna marsikaj narediti. Režiserka je spretna, nadarjena, polna energije, tako, da ni bilo nobene potrebe. Pa tudi ni v navadi. Najboljše je, če smo avtorji mrtvi. Tega so gledališča najbolj vesela. A jaz sem se delal, kot da sem mrtev, tako da jim nisem delal težav," nam je povedal pisatelj in režiser. Režiserka Renata Vidič sicer pri tem, ali gre za delo še živega ali že mrtvega avtorja, ne vidi nobene razlike. "Tekst je tekst. Avtor je zmeraj mrtev. Če bi se hotel avtor kaj vmešavati, bi mu to prepovedala," zatrjuje Renata. Igralec Aljaž Jovanović pa je zaradi še živečega avtorja čutil večji pritisk. "Z Vinkom Möderndorferjem sva se večkrat hotela dobiti, a se nisva, tako da sem imel malo strahu. Dva dni nazaj pa je prišel pogledat generalko in je bil vesel. Povedal je, kaj se mu zdi, da bi še lahko spremenili, kaj bi bilo lahko drugače, a zelo podpirajoče do mene in vse ekipe. Zelo sem bil vesel in takrat sem se malo sprostil. Zdaj proti premieri je šlo samo še navzgor," nam je povedal Aljaž.

Nastajanje predstave

Režiserka Renata Vidič nam je povedala, da se je predstave lotila izza hrbta, po ovinkih in direktno. "Najtežje mi je bilo ob vsem tem ohraniti distanco do obravnavane tematike, ki je hkrati naša realnost. Je bilo pa super delati z ekipo. Z vsemi, od ateljeja do scenske in tehnične ekipe ter igralcev. Ansambel tu je odličen. V bistvu je cela mašinerija, ki poganja zadevo, da sploh predstava je, res fantastična. Mogoče imam samo eno pripombo na to - namreč, da je vsa ta mašinerija finančno podhranjena, da je v kulturi čedalje manj denarja. Zmeraj sem mislila, da se me, ko bom enkrat prišla v institucijo, ne bo več držala smetiščna estetika, kar pomeni iskanje stvari po odpadih itn., da imaš za sceno, da imaš za kostume, a naša realnost je takšna in se mi zdi, da tudi prihodnost, da kaj več od smetišča naprej ne bo prišla," je kritična Renata. Delo z ekipo je pohvalil tudi Aljaž. "Delati z ekipo je bilo izjemno dobro. Bilo je sveže. Režiserka Renata Vidič je res neki novi, svež veter v tem gledališkem okolju in moram reči, da sem prav užival. Mislim, da smo naredili neko predstavo, ki je zelo posebna. Zdi se mi, kot da je neki povzetek nekih drugih predstav, ki sem jih že delal, hkrati pa nekaj popolnoma novega in sem zelo vesel, da sem dobil to. Zelo," nam je povedal Aljaž, ki je imel tokrat res težko vlogo. Priprave na predstavo sicer po njegovih besedah niso bile nič težje od običajnih. "Dva meseca smo se metali na glavo v vseh ozirih. V tej vlogi me svet meče po tleh. Velikokrat. Tako kot vse nas dostikrat," pravi Aljaž. Kot zanimivost pa je igralec izpostavil čas začetka priprav, ki je bil popolno nasprotje dogajanju v predstavi. "Z vajami smo začeli konec maja, začetek junija, ko je bila že zares velika vročina, predstava pa se začne z zimo, hudo zimo in poplavami. Bilo je ravno kontra. Ene parkrat smo vadili še celo gor na terasi od Drame, ker smo hoteli malo sonca. Bil je res kontra moment. Totalno vroče, totalno sonce, mi pa govorimo o zimi in takšnih stvareh," nam je dejal Aljaž.

Ustvarjalci so za prikazano poželi dolgotrajni aplavz občinstva, med katerim sta bila tudi upokojeni vrhovni sodnik svetnik Vasilij Vasko Polič ter igralec, režiser, lutkar, umetniški vodja in direktor Mini teatra Robert Waltl.

"Meni je sploh všeč, kar naredi Vinko Möderndorfer, saj sva prijatelja. A ne glede na vse, ta Evropa me je presunila. Če bo takšna, boljše, da nismo v njej. Ta Evropa, ki je bila danes prikazana, je res takšna, kot jo je Vinko 'namalal'. Zelo dobro je nastavil ogledalo. Jaz sem užival, čeprav je konec in začetek in sredina zelo bridka," nam je dejal Polič. Predstava je bila zelo všeč tudi Waltlu. "Super mi je neka sveža energija, ki se je pojavila v Drami. Ena sveža režija. Čisto drugačen pristop, ki ga dolgo let nismo videli v Drami. To se mi je zdelo super. Igralci so se mi zdeli fantastični. Tema je malo težja, čeprav je povedana na neki satirično-sarkastičen način. Mislim, da je ljubljanska Drama dobila eno dobro predstavo," nam je dejal Waltl.

Ustvarjalci predstave o odzivih občinstva

Z odzivi občinstva med in po predstavi pa so bili zelo zadovoljni tudi ustvarjalci predstave.

"Danes sem poslušal proti koncu izza odra. Mislim, da je občinstvo reagiralo dobro, tam, kjer sem mislil, da bo. Občinstvo naredi predstavo. Če je moje besedilo in ideja te predstave prišla do vas z nekim sporočilom, ki je lahko tudi zgolj zabava, potem je naš smisel izpolnjen. In jaz mislim, da se je to danes zgodilo," nam je povedal Möderndorfer. Renata o odzivih sicer ni mogla govoriti, saj je ravno prispela v Dramo in se ni utegnila še z nikomer pogovoriti. "Mislim pa, da je predstava 'bitter symphony' (grenka simfonija op. p.) - kakor je o njej dejal avtor glasbe Aldo Ivančić," nam je dejala režiserka. Aljaž nam je povedal, da so bili odzivi takšni, kot jih je pričakoval. "Odzivi so bili zelo močni, a hkrati mirni, nič kaj pretirani – točno to sem tudi pričakoval. Mislim pa, da so ljudje, ne samo po priklonu, ampak tudi po reakcijah med predstavo, dojeli neke stvari, ki smo jih hoteli povedati," meni Aljaž.

Rešitve za boljši jutri

A kaj storiti, da bi bilo bolje? Möderndorfer rešitev vidi v tem, da gremo naprej. "Ne smemo hoditi nazaj in biti ubogljivi. Moramo biti ponosen narod, ki je del Evrope. Jaz mislim, da je Evropa super ideja, je pa v krizi, tako kot vsaka mlada tvorba. Če bomo bolj samozavestni in ne tako hlapčevski do Evrope, bomo pripomogli k temu, da bo Evropa boljša. A zaenkrat nismo. Zaenkrat smo še vedno dolina šentflorjanska, takšna, kot jo je opisoval Cankar med obema vojnama, in to je žalostno," pravi Möderndorfer. Polič meni, da se moramo za boljši jutri znebiti poplav, mrazu in snega ter malo bolj odpreti srca za revščino in za srednji sloj. "Glede beguncev pa moram izjaviti, da so dobrodošli, saj so reveži. Jaz sem sam to doživel kot otrok 2. svetovne vojne in vem, kako se ti ljudje počutijo. Sem pa slišal, da so jih nekje na Švedskem celo kamenjali, kar se mi zdi nagnusno," nam je dejal Polič. Renata rešitev vidi v humanizmu oziroma v humanističnih vrednotah in idejah. "Rešitev je v človeku, ne v denarju in ne v sistemu. Na svet je treba gledati čez srce in šele potem čez glavo. V današnjem svetu se pa gleda samo čez denarnico in premalo čez srce," je prepričana Renata. Waltl in Jovanović pa rešitev vidita v posamezniku. "Težko je dajati kakšne recepte. Mislim, da mora vsak pri sebi nekako poiskati tisto, kar ima še človeškega v sebi, pa poskušati po svojih močeh pomagati in ne samo kritizirati in računati na nekoga drugega, ampak sam pri sebi, na svojem dvorišču, v svoji družini poskušati narediti maksimalno, kar se da. Zdaj, kaj to je, koliko imaš možnosti pri tem, je vprašljivo. Vsi smo malo depresivni zaradi situacije, ki je, zaradi politične situacije, ko pravzaprav ne veš več, komu bi zaupal, koga bi volil ... Zdi se ti, da so vsi isti, da vsi razmišljajo zelo podobno. Zdi pa se mi, da moramo predvsem mi ljudje ostati sveže, odprte glave, ne nasedati provokacijam, biti odprti do soljudi v tej begunski krizi, ne razmišljati o nekih črnih scenarijih, ampak po svojih močeh pomagati ljudem, ki so se znašli v stiski, ki prihajajo v Evropo, ki so izgubili čisto vse, ki dejansko hočejo samo živeti. Mislim, da si to mi vsi želimo, tako da mislim, da tukaj bi morali pač razumeti vse ljudi, ki prihajajo v Evropo in jim po naših močeh pomagati ali pa vsaj biti toliko pošteni in jim ne nagajati. Če bo vsak pri sebi res poskušal biti človek, bo tudi vse ostalo boljše," ljudem na srce polaga Waltl. Tudi Aljaž rešitev vidi samo v samem sebi. "Ne vidim politične rešitve, nobene revolucionarne rešitve. Rešitev vidim samo v posamezniku, v samem sebi. Jaz se tudi kot Aljaž trudim nekako temu slediti – da bi sebe spremenil," nam je za konec še zaupal igralec.