USODNO VINO: 'Vloge, ki jih igraš, tudi tebe nekaj naučijo. Peter Rozman ni prišel kar zastonj.'

Aljaž Jovanović, ki je član SNG Drama od leta 2008, je že dobro uveljavljeno ime gledaliških odrov. V zadnjem letu pa je še posebej v ospredju, saj nastopa v kar treh novih predstavah, Evropa, V republiki sreče in Liliom, kjer ima v dveh tudi glavno vlogo. Poleg gledališča mu veliko časa vzame tudi snemanje televizijske serije Usodno vino, kjer smo ga zmotili tudi mi.

Usodno vino in gledališče. Kako vam uspe vse uskladiti?

Tako, da se čim manj sprašuješ. Tako, da si pač rečeš: od šestih do devetih zjutraj snemam Usodno vino, potem imam od desetih do dveh v Drami vajo, potem grem spet malo snemat. Ni vsak dan tako, ampak pride tudi, seveda. V jeseni sem imel dve premieri, eno septembra in eno v začetku decembra, in je bilo kar naporno.

Koncentracija je zagotovo zelo pomembna, kajne?

To pa moram reči, da se koncetracijo učim. Tudi če je nimam, pri takih stvareh hočeš nočeš pride samo od sebe.

Kaj je večji izziv za igralca? Snemati serijo ali igrati v gledališču, kjer je prisotno občinstvo in napake niso dovoljene?

Meni je gledališče izjemno blizu, najbližje. Tudi način dela, ko se dela po dva meseca in imaš čas za nekaj narediti, je malo drugače. Ta način snemanja romantične serije pa je nekaj čisto drugega. Na začetku je bil samo dril, čisti trening in je naporno na nek čisto drugačen način. Zdaj, ko nekaj časa serijo že snemamo, je prišlo do tega, da začneš spoznavati svoj lik malo bolj. Mislim pri takih stvareh potrebuješ čas. Ko predstava pride ven, si ti kot igralec, v tem primeru jaz, zgrajen. Pri seriji, ko je prišla stvar ven, mogoče še ni bil lik zgrajen čisto do konca. Zdaj se to spotoma dela, je zelo zahtevno. Pa tudi stoodstotno jemljem to stvar. Ne gre zdaj, da bi to z levo roko počel, to je neka velika stvar tudi zame.

Ali ste mogoče opazili, da se je zaradi vaše vloge v seriji povečal obisk vaših predstav?

To sem opazil pri Klemnu Janežiču, (smeh), ki igra Vronskega pri Ani Karenini. Ampak tja tudi šole hodijo. Ampak vseeno, Klemen je izjemno priljubljen. Zadnjič sem imel predstavo V republiki sreče in so prišle po predstavi do mene ene mlajše gospodične in so mi rekle: 'Kako super predstava, nismo hodile v Dramo. Mi vas poznamo s televizije, zdaj bomo pa hodile v Dramo.' To mi je bil pa tak kompliment (nasmeh). To je odlično. Naj se širijo obzorja.

Ali imate pomisleke, preden sprejmete vlogo, ki od vas zahteva goloto?

Golote imam naenkrat veliko. Ni stvar tega, da bi ti nekdo rekel, zdaj se moraš pa slečt. Ne, to je pač tvoja stvar. Zadnja beseda je moja. Če rečem, ne bom se slekel, se pač ne bom slekel. Zdaj je bila mogoče kakšna predstava, ko niti ni bilo nujno (smeh), ampak se mi zdi pri Liliomu, da je recimo lepo. Ni pa zdaj tako, da bi se ves čas slačil. To leto je bilo malo tako. Vloge, ki jih igraš, tudi tebe nekaj naučijo. Vloge ne pridejo kar zastonj. Tudi Peter Rozman ni prišel kar zastonj. Ne glede na to na kakšen način se dela. Ali je to gledališče, TV … Seveda dam nekaj sebe Petru Rozmanu, da ga oživim, ampak tudi on da nekaj meni.

Imata s Petrom Rozmanom kaj skupnega?

Vse bolj. (smeh)

Gledalke zanima, ali ste samski?

Na to vprašanje ne bom odgovoril (nasmeh).

Kaj pa, recimo, kakšna dogodivščina s snemanja Usodnega vina, ki je recimo ne boste pozabili?

Lansko poletje je bilo super. Po dolgem času sem se odločil, da bom prost. Potem pa je prišla vloga Rozmana. Pa sem kolebal, a bi to sploh delal ali ne. Ravno zaradi časa, ravno zaradi teh premier, ker sem vedel, da me čakajo. Celo poletje je bilo tako lepo. Dol smo se vozili na Primorsko, ta ekipca. V seriji ima Peter Rozman otroka. Tudi to je bila zanimiva izkušnja, ker sam nimam otrok. In zdaj, ko pride Jakob (op. p. Matic Jamar), imam skoz bolj že ta občutek, aha sine. Malo je čudno (nasmeh).

Ali vas je zgrabila želja po očetovstvu?

Ne, željo po očetovstvu sem imel že prej. Ampak očetovstvo bo prišlo, ko bo čas za to. Tukaj se pa učim nečesa, mogoče (smeh). Na nek način ena šola.

Kaj pa prosti čas. Kaj si najraje privoščite takrat?

V prostem času?

Ja. Verjetno ga sploh nimate pri vseh obveznostih?

Ja, bolj malo. Zelo rad hodim, grem malo na sprehod v kakšen gozd, grem kaj pojest (smeh), malo se podružim s kakšnimi prijatelji. Kdaj sem tudi rad sam, mi ustreza. Drugače pa vam lahko povem same dolgočasne stvari o svojem prostem času, razen kakšnih drugih, to pa vam ne morem (smeh).

To pa ni za širšo javnost, a ne?

Ne (smeh).