Kako poteka vajin vsakdan?
Najin dan se začne zgodaj – ob šesti uri zjutraj ga zbudim, se umijeva, oblečeva in pripraviva za vrtec. Moja starša ga nato odpeljeta v Ljubljano, v vrtec, ki je poleg službe moje mami. Popoldan pridem ponj jaz in ponavadi kreneva na kak potep po mestu, v Atlantis, v živalski vrt ali v park na igrala. Zelo rad pa se igra tudi doma, na dvorišču pred hišo, brcava žogo, se loviva ali pa greva v bližnji gozd nabirat gozdne plodove in opazovat naravo. Val se rad vozi tudi na svojem majhnem kolesu ali pa kot sopotnik na kolesu mojega očeta. Tudi na rolerje in smuči se je že postavil in skupaj sva rolala. Zvečer se rad igra v dnevni sobi z avtomobili, ninja želvami, saj ima rad okoli sebe veliko občinstvo. Rad poje, pleše, igra na otroške instrumente, rad obdeluje glino, riše … in je rad vedno v gibanju. Med tednom hodi spat ob 20.00, konec tedna pa kasneje. Najlepši so sobote in nedelje, ko imava čas, da se crkljava, ko se nežno stisne k meni, me objame in reče: Mami, kok si lepa; lad te mam!
Se vam zdi materinstvo težko? Vam pri vzgoji kdo pomaga? Je Val zahteven otrok?
Materinstvo je zdaj, ko sem postala mati samohranilka, lepo, bolj pristno, a težko in še bolj odgovorno. Pri vzgoji mi veliko pomagajo moji starši in babica (Valova prababica), največ pa seveda moja mama, ki je tudi specialistka za vzgojo – je namreč pedagoginja. Val je čudovit, a zahteven otrok. Zadnje leto je šel z mano skozi težko obdobje ločitve, ki je bila še grdo in neetično spremljana v medijih. Poleg tega sem izgubila še službo, dom, družino, umrl je moj ljubljeni dedek. Vala smo poskušali distancirati od vsega, a žal je marsikdaj občutil našo in mojo bolečino.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Za vas, za sina?
Moji načrti so vezani na osnovno življenjsko raven. Preteklo leto je bilo leto bolečine, trpljenja, negotovosti, strahu, tragičnih dogodkov, iskanj novih poti … zato si zdaj želim predvsem, da se nam vsem, moji družini in nama z Valom življenje umiri, se ustali, da lahko začneva skupaj v miru uživati v vsakem trenutku posebej. Saj si tudi moj sinček zasluži brezskrbno otroštvo. Želim si za oba, za vse nas – največ zdravja in predvsem veliko moči, da bom zmogla zase in za sina sama poskrbeti tudi s finančne plati, da najdem ustrezno zaposlitev, ki me bo izpolnjevala, želim si še delati v medijih, glasbi, šov biznisu.
Več si lahko preberete na Bibaleze.si!
