'Tomaž Pandur je bil človek, ki ni poznal kompromisov, ko je šlo za umetnost'

Tomaž Pandur se je leta 2014 po skoraj dveh desetletjih mednarodno uspešne in ustvarjalne kariere v slovensko gledališče vrnil s predstavo Rihard III. + II. Dramski diptih z epilogom o smrti, ki jo je režiral v SNG Drama Ljubljana. Takrat je s Pandurjem sodeloval tudi Klemen Janežič.

''Tomaž je bil človek, ki ni poznal kompromisov, ko je šlo za umetnost oziroma “svete stvari”, kot jo je sam imenoval. Pri svojem delu je bil vedno zelo natančen, profesionalen in zahteven. Sodelovanje z njim me je igralsko pomembno oblikovalo in ga zato nikoli ne bom pozabil. Vidiš, kako trdo je treba delati za stvari, ki so ti v živjlenju zelo pomebne, in tudi kako je bil on predan tej filozofiji in je enako vnemo zahteval tudi od vseh nas. Kar ni vedno najlažje, saj je šel v vsak gledališki korak vedno scela in na polno, tako da bo ta študij vedno ostal nekje v meni,'' se spominja Klemen.

Faust, zadnja predstava, ki jo je režiral Pandur, je pred kratkim gostoval v madridskem gledališču Teatro Español, ki zavzema pomembno mesto v ustvarjalnem opusu lani preminulega režiserja Tomaža Pandurja. In prav na španskih tleh je Klemen Janežič delal svoj vskok v Fausta, kar pomeni, da je v predstavi prvič nadomeščal enega od igralcev in zato je moral vlogo tudi hitro naštudirati. Čeprav gre za stransko vlogo člana Kabineta, si šteje v čast, da je bil del tega.

''Bili smo del nečesa zelo velikega. Zelo sem hvaležen za to priložnost, saj sem se lahko tudi na odru poslovil od Tomaža. Za naš prostor je mednarodno naredil ogromno in pustil velik pečat.''

Španski poklon Tomažu Pandurju se je začel 31. januarja z odprtjem fotografske razstave Aljoše Rebolja Španski gledališki opus Tomaža Pandurja. Na ogled so fotografije iz uprizoritev, ki jih je Pandur med letoma 2005 in 2014 ustvaril v Španiji: Infierno (Centro Dramático National, Teatro María Guerrero, Madrid, 2005), Barroco (Fernán Gómez, Centro Cultural de la Villa, Madrid, 2007, Hamlet (Teatro Español, Madrid, 2009), Medea (Mednarodni festival klasičnega gledališča v Méridi, 2009), La Caida de los Dioses (Teatro Español, Madrid, 2011), Fausto (Centro Dramático National, Teatro María Guerrero, Madrid, 2014).

V Španiji je bila tako že 50. ponovitev predstave Faust. Ekipa Fausta pa je pred tem gostovala tudi na Mednarodnem gledališkem festivalu Interference (Cluj, Romunija), Seulskem festivalu uprizoritvenih umetnosti (Južna Koreja), MNT-festu (Makedonija), Gledališkem svetu Brno (Češka), Ibero-ameriškem gledališkem festivalu v Bogoti (Kolumbija) in Cervantesovem mednarodnem festivalu (Guanajuato, Mehika). Predstava Faust bo aprila gostovala v osrednjem italijanskem tržaškem gledališču Il Rossetti, konec junija letos pa potuje še v Peking. SNG Drama Ljubljana bo prvo slovensko gledališče, ki bo stopilo na kitajska tla in na odrske deske mednarodno uglednega pekinškega nacionalnega teatra.

O Faustu

V veliki koprodukciji Drame in Festivala Ljubljana se režiser Tomaž Pandur ponovno sooča z enim največjih evropskih mitov. Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, pravzaprav govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma. Pandur z alkimičnim procesom preobraža Faustovo legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa in konstruira svojo lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti vseprisotnemu zlu poudari neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti. Vstop v območje magije, v pokrajine kozmičnih sfer, Faustu za trenutek omogoči doživetje in dopolnitev, ljubezen, oblast in moč, a s krvjo podpisana pogodba z Mefistom – ali s samim seboj – ga na koncu vrne v njegovo samoto in minljivost življenja.

Kot Faust nastopa v uprizoritvi Igor Samobor, Branko Šturbej kot Mefisto, Barbara Cerar kot Gospa Mefisto, Polona Juh kot Margareta, Branko Jordan kot Valentin, Uroš Fürst kot Vodja kabineta ter Robert Korošec, Filip Samobor, Matic Lukšič in Žan Perko (v alternaciji s Timonom Šturbejem, Klemnom Janežičem, Urbanom Kuntaričem in Mariem Dragojevičem) v vlogah članov Kabineta. Dramaturginja in avtorica priredbe po prevodih Boža Voduška in Erike Vouk je Livija Pandur.