Domača scena

Tisoč in ena noč zaživela kot muzikal

Ljubljana, 02. 03. 2016 18.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min

Avtor

Teja Pelko

V Mestnem gledališču ljubljanskem so krstno uprizorili Tisoč in eno noč, muzikal, ki je nastal po motivih libreta 1001 Katje Perat. Ustvarjalci so za prikazano poželi veliko navdušenja, nekaj aplavzov pa že tudi med samo predstavo.

Muzikal je nastal po motivih libreta 1001 Katje Perat, avtorji odrske priredbe pa so ustvarjalci uprizoritve. Krstno uprizoritev sta na veliki oder postavila režiserka Ivana Djilas in glasbeni vodja Boštjan Gombač, ki je tudi avtor glasbe. FOTO: Peter Giodani

Nastopajoči so z muzikalom, ki temelji na zgodbi o Šeherezadi, ki si s pripovedovanjem zgodb podaljšuje svoje življenje, navdušili tudi znane obraze.

"Izvrstna predstava. Moram reči, da sem res navdušena in tudi pretresena nad tem. Funkcionira v vseh elementih – odlični kostumi, scena, igralske kreacije, glasba … Super, res! Čisto sem navdušena nad to gledališko sezono, ker nam je ponudila že par zares izvrstnih predstav," nam je dejala igralka Judita Zidar, pevec Marko Vozelj pa meni, da je to še en dokaz, da večne stvari ostanejo za večno in v različnih preoblekah isto delujejo.

Za koreografijo je poskrbela Maša Kagao Knez. FOTO: Peter Giodani

Nad odzivi občinstva so bili prijetno presenečeni tudi igralci. "Odzivi so zelo zelo lepi. Zelo sem vesela tega. Danes smo imeli že tretjo predstavo, saj smo se hoteli malo navaditi stika z občistvom. Odzivi so bili vedno fantastični," nam je dejala Nina Rakovec, Gregor Gruden pa je dodal: "V bistvu smo zelo prijetno presenečeni, kako dobro ljudje gledajo, glede na to, da ni dramsko igranje vlog, ampak vsak pove svojo zgodbo iz Tisoč in ene noči, kar zahteva eno posebno koncentracijo gledalcev. Skoraj zahteva, da so napol poslušalci. Super so bili."

Igrali oziroma pripovedovali so Gregor Gruden, Viktorija Bencik Emeršič, Gregor Čušin, Tanja Dimitrievska, Jernej Gašperin, Nina Rakovec, Karin Komljanec in Domen Valič, spremljali pa so jih glasbeniki Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Igor Leonardi. FOTO: Peter Giodani

Tisoč in ena noč spada med najobsežnejše zbirke ljudskega pripovedništva, datira v zlato dobo islamske civilizacije (8.–13. stoletje), zgodbe pa izvirajo iz Perzije, Sirije, Egipta in Indije oziroma iz jutrovih dežel. Prinašajo vse teme, ki že od nekdaj podžigajo radovedni človeški duh in so prav zaradi svoje univerzalnosti postale del evropske percepcije Bližnjega vzhoda. To izjemno tematsko širino in raznolikost motivov objema okvirna pripoved o vezirjevi hčeri Šeherezadi, ki se, da bi rešila svoje vrstnice pred smrtjo, ponudi za nevesto maščevalnemu sultanu Šahrijarju, čigar prva žena ga je prevarala in to plačala z življenjem. Da bi se izognil nevarnosti ponovnega ponižanja, sultan odtlej po vsaki poročni noči usmrti svojo novo ženo in nemudoma poišče naslednjo. Šeherezada spretno zaobrne potek poročne noči tako, da soproga zamoti z zgodbo, ki jo ob prvih znakih jutra prekine v najbolj napetem trenutku. Sultana premaga radovednost in Šeherezadi nakloni še eno noč …

Idejo za muzikal je sicer dala direktorica in umetniški vodja MGL Barbara Hieng Samobor. "Nekega dne je pristopila k meni in mi dejala, da bi si želela, da letos muzikal naredi nekdo svež. Takrat je imela že tudi temo – Tisoč in ena noč. Jaz sem sicer vsa pres*** kljub vsemu rekla: 'Ja'," nam je razkrila avtorica libreta 1001 Katja Perat. Za delo je potrebovala relativno malo časa – tri mesece. "Na začetku se je vse skupaj dela dokaj nezapadljivo, ker je ta zbirka zgodb, ki smo jih dobili v prevod, zelo obširna in je bilo zelo težko domisliti sam kocept. Ko sem vedela, kaj bi rada naredila, pa je vse skupaj dosti hitro steklo," nam je povedala Katja. Pri sami realizaciji predstave pa ni sodelovala. "Režiserki, avtorju glasbe in igralcem sem pustila proste roke in umaknila avtorski narcisizem, tako da je potem nastalo nekaj čisto tretjega. Od mojega teksta je ostalo relativno malo," nam je dejala Katja. Z videnim in slišanim je bila sicer zadovoljna. "Ene par stvari se mi še vedno poje. A glede na to, da sem vedela, katere stvari bi rada izpostavila pri Tisoč in eni noči – to je predvsem vidik spola oziroma feminističen vidik, bi še enkrat naredila tako, kot sem," nam je povedala Katja, ki že 'sedi' na naslednjem dramskem delu.

Predstavo so pripravljali leto dni. "Odkar smo se lotili tega projekta pa do danes se je precej stvari spremenilo. Ne samo na tem projektu, ampak tudi na svetu. Tako, da so se spreminjale tudi naše ideje. Glede na to, da iz tega teksta poznamo vzhodne kulture in ga jemljemo za svoje, nismo mogli mimo tega, kar se nam dogaja. Da ljudje iz Sirije, iz Damaska, iz Bagdada in drugih držav hodijo skozi našo državo, mi pa v pravljicah omenjamo njihova mesta kot najlepša na svetu. Tako da je šla naša kreacija bolj v smeri razumevanja in spoštovanja te kulture in teh zgodb, ki jih mi jemljemo za svoje, jih imamo radi in jih beremo otrokom, istočasno pa se ljudi, ki hodijo in ki potrebujejo pomoč, bojimo," nam je dejala režiserka muzikala Ivana Djilas. Delo z ekipo pa opisala kot čudovito. "Vsa ekipa se je bila pripravljena spopasti z nekimi precej drugačnimi stvarmi, kot jih počnejo sicer. Glasbeni vodja in avtor glasbe Boštjan Gombač je nabavil veliko količino tradicionalnih inštrumentov, Blaž Celarec nas je učil ritmov in bobne, Ana Duša, ki je pripovedovalka, nam je poskušala razložiti, kako se zgodba pove in ne recitira, kako oživi in kako z njo doseči občinstvo. Katjini songi so čudovito zveneli, a so precej zahtevna poezija, tako da smo imeli veliko dela," nam je povedala Ivana in dodala, da ima rada okoli sebe ekipo ljudi, od katerih vsak nekaj prinese. Druženje z Boštjanom je v njene predstave prineslo ogromno glasbe. "Z Boštjanom Gombačem že dolga leta delava – jaz jim pravim – čudaške glasbene predstave, znotraj katerih delava razne vrste miksov in različnih žanrov – od kabajerskih do koncertov. Tudi v MGL smo na malem odru naredili tri glasbene predstave. Tako da je bil to danes mali vrhunec enega več kot desetletnega raziskovanja tega srečanja glasbe in gledališča na odru," nam je povedala Ivana.

Kljub napornim pripravam, pa sta tako Gregor kot Nina v njih uživala.

"Z ekipo je bilo super delati. Ogromno pa sem se tudi naučila. Nas igralce so malo vrgli v vodo. Učili smo se plesati arabske plese, učili smo se bobnati, učili smo se peti … Marsikdo od nas vsega tega ne obvlada, tako da je bila to kar velika preizkušnja. A včasih v življenju nimaš časa preizkušati toliko različnih stvari in si hvaležen, da lahko potem na odru nekaj novega izkusiš in si mogoče v nečem za malenkost boljši. To ti da neko dodatno vrednost. Na vsake toliko časa pašejo takšne stvari, še posebno, če si obdan z ekipo, ki te navdihuje. Kot Gombač, ki mi je napisal takšen dober song ter mi na ta način pomagal, da sem se otresla svojega strahu pred petjem. Priprave so bile zelo naporne tudi zaradi scene, saj je marsikdo skoraj padel. Plese smo namreč vadili na ravnih tleh," nam je razkrila Nina.

Ivana Djilas, Boštjan Gombač in Katja Perat FOTO: Mare Vavpotič

Za Gregorja so bile priprave zelo intenzivne, ker je moral vskočiti namesto enega kolega, ki je imel zdravstvene težave, tako da se je moral vsega naučiti v treh tednih. "A je bilo super. Intenzivno in nagrajujoče," nam je dejal Gregor. Pa ima raje muzikale ali klasične predstave? "Pri muzikalih je običajno zelo težko narediti, da ni eno na škodo drugega. Zelo hitro se namreč zgodi, da na račun plesa malce slabše poješ, ker si zadihan, na račun razumljivosti, ker so kratki prizori, pa moraš več igrati, a tu je malo drugačen koncept, ker vsak pove svojo zgodbo, potem pa so skupinske koreografije, ki pa niso enostavne. Vsako od teh stvari imam rad, a jih imam malo rajši, če je vsaka posebej. A je bilo super delati," nam je dejal igralec.

Za eno od večji presenečenj večera pa je poskrbela kostumografka Jelena Proković. Vsi so namreč pričakovali barve, njene kreacije pa so bile pretežno črne. "To sem naredila zanalašč. Vsi so pričakovale barve. Mislim, da je fino, da smo jim ponudili nekaj drugega," nam je dejala Jelena. Inspiracijo za kostume je črpala iz Tisoč in ene noči. "Ko je Ivana prišla z idejo, da bomo delali ta muzikal, sem začela brskati po internetu in po arhivih, da bi videla, kaj sploh je ta arabska sled. Črpala sem iz avtentičnih stvari, a sem jih sodobno predelala. Kasneje sem dobila v roke tudi libreto. A glavna iztočnica in glavna pot se je začela s prvo vajo, takrat ko smo skupaj kot cela ekipa začutili neko drugo pot," nam je razkrila modna oblikovalka.

Marko Vozelj in Jelena Proković FOTO: Mare Vavpotič

Nina Rakovec in Viktorija Bencik Emeršič FOTO: Mare Vavpotič

Znane obraze smo vprašali tudi, katera je njihova najljubša pravljica oziroma pravljični lik. Marku so najlubše tiste, ki sta mu jih govorila stara mama in star ata. "To so bile takšne bolj ljudske pravljice, oziroma so bile prirejene na naše okolje. Govorile so o parkeljnih in podobno. Andersenoovih nismo brali. A tudi te so bile vrhunske, saj so bile avtentične. To mi je bilo všeč, priznam pa, da me je bilo marsikdaj tudi strah. Ni bilo Zlatolask in drugih dobrih bitij, ampak je bilo zraven še kaj hudega. A včasih je bila takšna vzgoja, da se je prek pravljic otroke vzgajalo tako v dobrem kot v slabem," nam je razkril pevec. Jelenina najljubša pravljica je Ali Baba in štirideset razbojnikov. "So bolj inspirativni kot kakšne princeske," nam je dejala modna oblikovalka. Juditina najljubša pravljica je Tisoč in ena noč, še posebno pa ji je več Šeherezada. "Da imaš tak talent, da lahko vlečeš svoje pripovedovanje tisoč in eno noč oziroma vse življenje, to je res nekaj za zavidati," meni igralka. Gregorjeva najljubša pravljica je Medved Pu, najljubši lik pa Sivček. "Zato, ker je tako prijetno melanholičen, takšen, da bi ga človek kar objel," je pojasnil Gregor. Ninin najljubši lik iz Tisoč in ene noči je čarobni konj, sicer pa je imela to srečo, da ji je dedek vedno pred spanjem bral pravljice. Njena najljubša je o Jakcu, ki ni poznal strahu. "Tega se tudi učim v življenju – kako premagati strah," nam je dejala igralka. Ireni je predvsem ljuba ta ideja ženske, ki pripoveduje pravljice zato, da si podaljša življenje. "Nekako se mi zdi, da umetniki to nenehno počnemo. Mi pravljice pripovedujemo na razne načine in tako živimo. Tako, da mi je ta osnova, ki je osnova za vse ostale zgodbe, zelo blizu," nam je dejala Ivana. Katja pa nima najljubše pravljice. "Meni so se v spomin vtisnile predvsem vse te punce, ki jih je kar veliko, ki so se v tem relativno omejenem svetu, v katerem so jim vsi naprej določali, kaj morajo početi, odločile, da tega ne bodo počele in so raje izbrale svobodo. Zato, če malo banaliziram, je kot temeljna metafora tega dejanja moj najljubši lik seveda Šeherezada," nam je dejala Katja.